<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvijanje algebraičnega mišljenja pri učencih 1. razreda</dc:title><dc:creator>Oblak,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>algebraično mišljenje</dc:subject><dc:description>Učenci se v prvih letih šolanja pri matematiki najprej učijo aritmetičnih vsebin, šele kasneje sledi prehod k algebri. To pa ne pomeni, da učitelji v izobraževanje učencev, v prvih letih šolanja, ne morejo vključiti nalog, s katerimi bi spodbujali razvijanje algebraičnega mišljenja. Vključevanje nalog, s katerimi spodbujamo algebraično mišljenje, ima pozitivne vplive pri učenju, hkrati pa izboljšuje razumevanje matematičnih vsebin pri učencih. 

V magistrskem delu smo opredelili mišljenje in vrste mišljenja. Predstavili smo aritmetično in algebraično mišljenje ter primere razvijanja algebraičnega mišljenja pri pouku matematike. Preučili smo teme in cilje v učnem načrtu od 1. do 5. razreda, ki omogočajo razvijanje algebraičnega mišljenja. Predstavili smo zglede pretvarjanja nalog iz aritmetičnih v algebraične. Ker reševanje problemov spodbuja razvijanje algebraičnega mišljenja, smo se dotaknili tudi področja problemskega pouka. Pri algebraičnem mišljenju je pomembna zmožnost oblikovanja pravil in posplošitev, zato smo predstavili tudi vrste posplošitev v matematiki, induktivno in deduktivno sklepanje. 

Namen raziskave je bil ugotoviti, ali imajo prvošolci že razvito algebraično mišljenje in če da, v kolikšni meri ga pokažejo. Zanimalo nas je, v kolikšni meri lahko s programom poučevanja s poudarkom na nalogah za razvijanje algebraičnega mišljenja izboljšamo algebraično mišljenje pri prvošolcih. Zanimalo nas je tudi, če prihaja do razlik med spoloma pri preverjanju začetnega in končnega stanja v razvitosti algebraičnega mišljenja. 

Raziskava je pokazala, da prvošolci, pred začetkom izvajanja programa poučevanja s poudarkom na nalogah za razvijanje algebraičnega mišljenja, le-tega v večini niso pokazali, se pravi njihovi postopki reševanja nalog niso vsebovali elementov algebraičnega mišljenja. Ugotovili smo, da so prvošolci po koncu programa poučevanja delno pokazali algebraično mišljenje. Povzamemo lahko, da je s programom poučevanja mogoče izboljšati algebraično mišljenje prvošolcev. Iz rezultatov raziskave je tudi razvidno, da ni razlike med spoloma pri preverjanju začetnega in končnega stanja v razvitosti algebraičnega mišljenja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-25 08:47:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117140</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20649219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
