<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>OCENA VLADNEGA PROJEKTA ZA ZMANJŠANJE ČAKALNIH DOB V IZBRANI ZDRAVSTVENI USTANOVI</dc:title><dc:creator>PAVLIN,	TATJANA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Benčina,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čakalne dobe</dc:subject><dc:subject>število čakajočih</dc:subject><dc:subject>enkratni dodatni program</dc:subject><dc:description>Dostopnost do zdravstvenih storitev je eden glavnih kazalnikov učinkovitosti zdravstvenega sistema države, saj vsi nadaljnji kazalniki za paciente izgubijo smisel, če do zdravstvenih storitev ne morejo priti, ko jih potrebujejo. Čakalna doba in število čakajočih sta kazalnika, ki kažeta, kakšen dostop do zdravstvenih storitev imajo državljani. Namen magistrske naloge z naslovom »Ocena vladnega projekta za zmanjšanje čakalnih dob v zdravstvu, v UKC Ljubljana« je bil ugotoviti, kako učinkovit je bil ukrep Vlade Republike Slovenije, ko je v letu 2017 določenim izvajalcem zdravstvenih storitev omogočila izvajanje Enkratnega dodatnega programa (EDP) s ciljem zmanjševanja čakalnih dob in števila čakajočih pacientov za tiste zdravstvene storitve, na katere so pacienti čakali nerazumno dolgo. Najprej smo primerjali podatke s čakalnih seznamov pred izvedbo EDP programa in po izvedbi programa na nivoju vseh zdravstvenih storitev v UKC Ljubljana, ki so bile vključene v program. Nato pa smo s pomočjo ocenjevalnega vprašalnika ocenili ukrep vlade na nivoju posamezne zdravstvene storitve. Z analizo podatkov smo ugotovili, da so bili zastavljeni cilji vlade na nivoju UKC Ljubljana doseženi, saj so se povprečne čakalne dobe za izbrane zdravstvene storitve skrajšale, ravno tako se je zmanjšalo skupno število čakajočih. Na nivoju posameznih zdravstvenih storitev pa je bilo ugotovljeno, da so bili pri 9 vrstah zdravstvenih storitev predvideni cilji doseženi v celoti, pri 33 vrstah zdravstvenih storitev so bili cilji doseženi delno, pri 1 vrsti zdravstvene storitve pa ni bil realiziran nobeden od predvidenih ciljev. Razlogi za nerealizirane cilje EDP programa so bili pomanjkanje kadrovskih resursov, pomanjkanje prostorskih kapacitet in povečan priliv novih pacientov.</dc:description><dc:publisher>[T. Pavlin]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-24 11:45:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117116</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15941</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 25893379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
