Premagovanje diskalkulije s pomočjo ustvarjalnega gibaFišer Emerih, Tjaša (Avtor) Kroflič, Robert (Mentor) Jeznik, Katja (Komentor) diskalkulijaspecifične učne težaveumetnostutelešena kognicijaustvarjalni gibV magistrskem delu predstavljamo, kako lahko učni pristop ustvarjalnega giba uporabimo znotraj ur dodatne strokovne pomoči, natančneje za premagovanje ovir, ki jih povzroča specifična učna težava pri učenju matematike – diskalkulija. Opredelili smo medsebojno povezanost matematike in umetnosti ter opazovali vpliv učenja skozi gibanje na razumevanje izbranih matematičnih nalog in problemov. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se najprej osredotočili na učne težave pri matematiki, pri čemer smo večjo pozornost namenili specifičnim učnim težavam pri matematiki, natančneje diskalkuliji. Učenec, ki se sooča s težavami, značilnimi za diskalkulijo, je razumljen kot učenec s posebnimi potrebami in je po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2013, člen 2) opredeljen kot učenec s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja so upravičeni do določenih prilagoditev in do uporabe ustreznih strategij pomoči. Ker je gibalna praksa lahko ena izmed strategij pomoči in učenja, v teoretičnem delu nekoliko več poudarka namenimo prav opisu najbolj znanih strategij pomoči učencem s težavami na matematičnem področju. Teoretični del nadaljujemo s predstavitvijo vzgoje preko umetnosti ter v središče postavimo številne svetovne, evropske in nacionalne dokumente, ki spodbujajo integracijo kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalne procese v čim večjem obsegu ter poudarjajo glavne prednosti poučevanja in učenja preko umetniške izkušnje. V središče magistrskega dela je postavljena umetniška izkušnja, ki se izraža z najbolj naravnim in pristnim, kar človek premore – svoje telo in gib. Otrok kot človeško bitje je zaznamovan s potrebo po gibanju, zaradi te potrebe se uči o okolju, hkrati pa se zaradi potrebe po učenju giblje v okolju (Žagar, Geršak in Cotič 2006, str. 223). Z gibanjem si pridobi dragocene izkušnje, ki so temelj njegovega znanja. Brez gibanja bi učeča se populacija izgubila enega najosnovnejših načinov učenja, ki je vir trajnega znanja (prav tam). Ko govorimo o gibanju znotraj vzgojno-izobraževalne prakse, govorimo o t.i. ustvarjalnem gibu, ki je rdeča nit našega magistrskega dela. Tako kot zapišeta Kroflič in Gobec (1995, str. 13), želimo tudi mi znotraj dela potrditi, da postajata v sodobnih metodah učenja in poučevanja prav učenje skozi gib in ples nepogrešljivi sestavini učnega procesa na vseh stopnjah izobraževanja. Ker se ustvarjalni gib kot učni pristop lahko realizira tudi v okviru učne pomoči učencu, smo v empiričnem delu izvedli gibalno-plesne dejavnosti, ki so pozitivno vplivale na premagovanje težav in ovir, s katerimi se soočata učenca z diskalkulijo. Glavni namen dejavnosti je bil predstaviti učencema konkretne gibalne dejavnosti, na katere se lahko opreta v primeru, da pri reševanju matematičnih nalog in problemov naletita na težave. Skupaj z učencema, njunimi starši, učiteljema matematike in svetovalnima delavkama smo potrdili učinke ustvarjalnega giba na razumevanje matematičnih vsebin ter učni pristop ustvarjalnega giba postavili v širši kontekst matematičnega področja in vzgojno-izobraževalne prakse.20202020-06-23 14:55:55Magistrsko delo/naloga117086VisID: 453350sl