<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Raba Večjezičnega priročnika za sporazumevanje v zdravstvu v klinični praksi</dc:title><dc:creator>Esih,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocijančič-Pokorn,	Nike	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zelko,	Erika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tolmačenje v zdravstvu</dc:subject><dc:subject>slovensko negovoreči bolniki</dc:subject><dc:subject>študija uporabnosti</dc:subject><dc:subject>Večjezični priročnik za sporazumevanje v zdravstvu</dc:subject><dc:description>Pričujoča magistrska naloga se naslanja na projekt Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem, ki sta ga sofinancirala Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije ter Sklad za azil, migracije in vključevanje Evropske Unije in v okviru katerega je bil pripravljen Večjezični priročnik za sporazumevanje v zdravstvu (v nadaljevanju Priročnik). V delu poskušam ugotoviti uporabnost Priročnika v klinični praksi, in sicer v obliki opazovalne študije, ki se je izvajala v Zdravstvenem domu Ljubljana Bežigrad in na pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. V študiji uporabnost Priročnika ugotavljam s pomočjo opazovalnega lista, ki ga je pripravila red. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn v okviru zgoraj omenjenega projekta. Predpostavljeno je, da lahko uporaba Priročnika zdravstvenim delavcem pomaga pri komunikaciji s slovensko negovorečimi bolniki v klinični praksi in da bo komunikacija med zdravstvenim delavcem in bolnikom boljša, bolj učinkovita ter bolj tekoča, vendar pa bo uporabnost Priročnika omejena, saj ni dovolj obširen, da bi ga lahko uporabljali v širšem kontekstu zdravstvenih obravnav. Rezultati opazovanj pregleda 18 bolnikov ob uporabi Priročnika so pokazali, da medtem ko je Priročnik uporaben pri vzpostavljanju osnovne komunikacije, ga zdravstveni delavci hitro opustijo, ko potrebujejo natančnejšo anamnezo, saj je vsebina Priročnika pomanjkljiva oziroma premalo natančna. Opazovanja so tudi pokazala, da je njegova uporaba časovno zamudna, ker uporabniku – zlasti tistemu, ki s Priročnikom ni seznanjen – ne omogoča enostavnega in hitrega iskanja rešitev. V zaključku naloge zaradi teh omejitev priporočamo uporabo ustrezno usposobljenih tolmačev za zagotavljanje učinkovite komunikacije v zdravstvenem okolju.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-23 14:52:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117079</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 453343</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
