Analiza humanega mitohondrijskega genoma s tehnologijo sekvenciranja naslednje generacije (NGS)Slapnik, Barbara (Avtor) Horvat, Simon (Mentor) mitohondrijski genommitohondrijske boleznigenetikaheteroplazmijasekvenciranje naslednje generacijeMitohondrijske bolezni so posledica mutacij na mitohondrijski DNA (mtDNA), ki spadajo v skupino heterogenih bolezni, za katere je značilno pomanjkanje celične energije. Celica lahko vsebuje različen delež mtDNA divjega tipa in mutirane mtDNA, kar imenujemo heteroplazmija. Detekcija nizkostopenjskih heteroplazmij je ključna pri diagnozi mitohondrijskih bolezni, saj se lahko zaradi učinka ozkega grla iz nizkostopenjskih heteroplazmij razvije celica s takšnim deležem mutirane mtDNA, da se bolezen fenotipsko izrazi. Namen diplomskega dela je bil preveriti zmožnosti tehnologije sekvenciranja naslednje generacije pri detekciji nizkostopenjskih heteroplazmij. S standardnimi metodami, kot je sekvenciranje po Sangerjulahko detektiramo samo več kot 15 % heteroplazmijo. Z analizo mitohondrijskega genoma, ki smo ga izolirali iz polne človeške krvi,smo določili, da je s tehnologijo sekvenciranja naslednje generacije mogoče detektirati več kot 5 % heteroplazmijo. Prenos zgoraj omenjene metode v klinične preiskave je ključnega pomena, saj nam metoda omogoči hitro detekcijo mutacije na mtDNA. Poleg tega je odkrivanje nizkostopenjskih heteroplazmij ključno pri načrtovanju družine, saj so mitohondrijske bolezni pogosto letalne, za večino njih pa ne poznamo zdravil.20202020-06-23 09:35:01Diplomsko delo/naloga117073VisID: 6183COBISS_ID: 20982275sl