<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovanje "Demenci prijaznih točk" v Savinjski regiji</dc:title><dc:creator>Ducman,	Gabrijela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dragoš,	Srečo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>socialno delo na področju demence</dc:subject><dc:subject>socialnodelovni model razumevanja demence</dc:subject><dc:subject>krepitev moči</dc:subject><dc:subject>demenci prijazne točke</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu magistrskega dela sem najprej predstavila sedanji odnos družbe do demence, kjer se osredotočim predvsem na stigmatizacijo ljudi z demenco ter predstavim načine in ukrepe, s katerimi bi sčasoma lahko razvili demenci bolj prijazno družbo. V nadaljevanju opišem potrebe oseb z demenco in njihovih svojcev. Predstavim tudi vlogo socialnega dela na področju demence in opišem različne modele razumevanja demence, kjer še posebej izpostavim socialnodelovni model in koncept krepitve moči. Teoretični del zaključim s predstavitvijo demenci prijaznih točk. Empirični del naloge predstavlja kvalitativna raziskava, v kateri obravnavam delovanje demenci prijaznih točk v Savinjski regiji. Podatke sem pridobila s pomočjo osmih delno standardiziranih intervjujev, ki sem jih opravila z zaposlenimi na točkah. Z raziskavo sem želela ugotoviti, kako demenci prijazne točke zares delujejo v praksi, kakšne aktivnosti in storitve izvajajo, s kakšnimi težavami se uporabniki obračajo na točke in koliko so upoštevane njihove potrebe, na kakšen način so pri delovanju točk upoštevani koncepti socialnega dela ter katere pomanjkljivosti bi bilo treba izboljšati, da bi delovanje točk bilo še bolj učinkovito. Na podlagi rezultatov raziskave sem ugotovila, da na demenci prijaznih točkah prevladujejo storitve informiranja in izobraževanja, pri čemer dajejo poudarek vsebinam s socialnega vidika demence, ob tem pa so pozorni tudi na koncept krepitve moči. Točke so obiskane zlasti s strani svojcev ljudi z demenco, njihove stiske pa so povezane predvsem s pomanjkanjem osnovnih informacij v zvezi z demenco in v zvezi z oblikami pomoči, ki so jim na voljo, prav tako pa jim primanjkuje znanja o drugih vidikih demence (npr. medsebojni odnosi, komunikacija, sprejemanje bolezni, podpora svojcem). Pomanjkljivosti točk se kažejo predvsem na organizacijski in izvedbeni ravni. Zaposleni namreč zaznavajo preslabo podporo s strani Združenja Spominčica, neustreznost prostorov in neurejen sistem financiranja, ponekod pa se soočajo tudi s slabim odzivom lokalne skupnosti. Ob koncu predlagam, da na demenci prijaznih točkah poleg ozaveščanja dajo poudarek še na drugih aktivnostih, prav tako bi svoje delovanje morali razširiti v lokalno in širše okolje, predlagam pa tudi določene spremembe v organizacijski strukturi točk.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-23 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117068</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 30226</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
