<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>vzpon in zaton piratstva na japonskem:status in zapuščina piratov na japonskem otočju ter razlogi za njihov pojav in razcvet v 15. in 16. stoletju</dc:title><dc:creator>Tovarnik,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Culiberg,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>japonska</dc:subject><dc:subject>morje</dc:subject><dc:subject>murakami</dc:subject><dc:subject>muromachi</dc:subject><dc:subject>pirati</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu se ukvarjamo s piratstvom na Japonskem v 15. in 16. stoletju, torej v času, ki ga imenujemo tudi »obdobje vojskujočih se dežel« v regiji Notranjega morja Seto. Na podlagi preučitve družbenih procesov, rabe jezika in srednjeveških idej o morju, morskih ljudeh in navidezni razmejitvi kopnega in morja smo poskušali piratom na Japonskem dati oprijemljivo podobo. Japonsko piratstvo se je razvilo na mnogo načinov, ki so obsegali tako miroljubne dejavnosti povezane s trgovino in po drugi strani pomorsko nasilje, povezano s političnim udejstvovanjem. Razmere 15. in 16. stoletja so omogočile razmah nenadzorovanega nasilja, vojskovanje je potekalo tako na kopnem kot tudi na morju. Tako je morje pridobilo strateški interes za vojaške posestnike. S trgovino so se vojaški gospodarji krepili in iz tega so razvili trgovinska omrežja, tudi na morju, preko katerih se je transportiralo vedno več blaga. Vojaški posestniki so, da bi pokrili stroške vojn želeli zavarovati pomorske trgovinske mreže ter pričeli sodelovati s piratskimi silami. Z njimi so sklepali najemne pogodbe ter v vlogi plačancev-vazalov opravljali različne službe, za katere so bili primerno nagrajeni. V 15. stoletju so nekateri pirati prerasli v velike konglomerate moči in si podredili regijo morja Seto. Na konkretnem primeru klana Murakami in njegovega delovanja v morju Seto, smo predstavili način delovanja pomorskih sil v vlogi tako vazalnih kot tudi najemniških fevdalnih gospodarjev in sobivanje teh s kopenskimi oblastmi.  Pomorske sile so v obalnih regijah in na morskih teritorijih vzpostavile oblast, kjer so spodbujale razvoj trgovskih mrež, ki so sprožile gradnjo infrastrukture in priliv prebivalcev na njihova ozemlja. Obenem je podoba piratstva bila pod drobnogledom centralnih oblasti. Izraz kaizoku so pričeli uporabljati v 9. stoletju in je izraz v zgodovinskih virih imel izredno negativen pomen, saj so pirate v večini prikazovali kot kriminalce. Nekateri pirati so bili morski roparji, zaradi česar je centralna oblast pričela vse pomorske aktivnosti, ki ji je smatrala za sporne, označevati kot piratstvo. V nalogi smo si zato pogledali rabo te besede kaizoku v zgodovinskih virih. V sklepnem delu predstavimo posledice piratstva. Duh pomorstva se je prenesel v moderno dobo in še danes spomin na piratsko preteklost ostaja zakoreninjen v miselnosti potomcev nekdanjih piratov regije Notranjega morja Seto v obliki številnih muzejskih zbirk ter v lokalni kulturi in tradiciji.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-21 07:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117046</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 453325</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
