Vrline, vrednote in subjektivno blagostanjeOsredkar, Nika (Avtor) Avsec, Andreja (Mentor) vrlinevrednotesubjektivno blagostanjeosebnostne lastnostipozitivna psihologijaPomemben prelom v pozitivni psihologiji se je zgodil, ko sta avtorja Peterson in Seligman leta 2004 predstavila svojo klasifikacijo vrlin, s katero sta želela zagotoviti enotno besedišče za preučevanje pozitivnih vidikov osebnosti. Vrline so pozitivne, zaželene in moralno cenjene lastnosti, h katerim posameznik stremi s svojim vedenjem in so povezane s številnimi pozitivnimi življenjskimi izidi. V magistrski nalogi sem preučevala, kako so vrline povezane z vrednotami, osebnostnimi lastnostmi in subjektivnim blagostanjem ter če poleg osebnosti in vrednot, dodatno prispevajo k subjektivnemu blagostanju. V mojo raziskavo je bilo vključenih 214 mladih na prehodu v odraslost, starih od 18 do 30 let (M = 24,49 let, SD = 3,04), od teh je bilo 71,5 % žensk. V raziskavi sem uporabila štiri vprašalnike: vprašalnik vrlin – krajšo različico (Character Strengths Rating Form – CSRF; Ruch, Martínez-Martí, Proyer in Harzer, 2014), kratko obliko Schwartzove lestvice vrednot (Short Schwartz's Value Scale – SSVS; Lindeman in Verkasalo, 2005), vprašalnik psihičnega zdravja (Mental Health Continuum – Short Form – MHC-SF; Keyes, 2002) in lestvice velikih pet (Big Five Aspects Scales – BFAS; DeYoung, Quilty in Peterson, 2007). Rezultati so pokazali, da obstaja pomembna povezanost vrlin, ki so definirane tudi kot vrednote v akciji, z vrednotami in velikimi petimi osebnostnimi lastnostmi, vendar pa ta povezanost ni tako visoka, da bi bil obstoj omenjenih konstruktov hkrati nesmiseln. Vrline se povezujejo tudi s subjektivnim blagostanjem ter s tem tvorijo povezavo z eno izmed osnovnih sestavin duševnega zdravja in poleg osebnosti in vrednot pomembno prispevajo k subjektivnemu blagostanju. Nazadnje sem v nalogi predstavila še nekaj omejitev raziskave ter navedla smernice za nadaljnje raziskovanje.20202020-06-20 07:45:03Magistrsko delo/naloga117031VisID: 453322sl