<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izkušnje in stališča učiteljev/-ic o domačih nalogah pri angleščini v 4. in 5. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Drimel,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>domača naloga</dc:subject><dc:description>Domače naloge pri angleščini so sestavni del učnega procesa v slovenskih osnovnih šolah. Pouk lahko dopolnjujejo, kadar pa so nepremišljeno načrtovane, tudi ovirajo. Kako bodo naloge oblikovane, določa učitelj . Njegovo delo je, da domačo nalogo skrbno načrtuje in pri tem upošteva mnoge dejavnike, ki bi lahko vplivali na učenčevo reševanje domačih nalog. V slovenskem prostoru glede učinka domačih nalog na učenje tujega jezika in splošne problematike domačih nalog v okviru učenja tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole ni veliko raziskav, zato smo se odločili za raziskovanje tega področja. Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kaj o domačih nalogah pri angleščini mislijo učitelji in s tem prispevati k razmisleku o domačih nalogah v slovenskem prostoru. Naši cilji so se nanašali predvsem na to, da z raziskavo pridobimo informacije od učiteljev in s pomočjo naših spoznanj oblikujemo smernice za nadaljnje raziskave. Rezultati kvantitativne raziskave, ki smo jo izvedli, kažejo na to, da učitelji domačo nalogo pri angleščini v 4. in 5. razredu dajo pogosto, pri čemer ni pomembnih razlik med razredoma. Pogostost dajanja domačih nalog se povezuje predvsem z učiteljevim mnenjem o pomembnosti redne domače naloge, da bi ta lahko vplivala na učenje tujega jezika, ter z mnenjem o učiteljevi lastni kompetentnosti oblikovanja kvalitetne domače naloge. Učiteljevo mnenje o nepomembnosti domačih nalog zaradi spontanega učenja, ki je za učenje tujega jezika v zgodnjih letih značilno, tudi vpliva na pogostost dajanja domačih nalog, saj tisti, ki se s trditvijo ne strinjajo, tudi pogosteje dajo domačo nalogo. Rezultati naše raziskave kažejo tudi na to, da učitelji prepoznavajo utrjevanje kot najpogostejši namen dajanja domačih nalog, kot najpomembnejšo prednost pa izpostavljajo to, da učenci s pomočjo domače naloge ponovijo učno snov in znanje uporabijo v novih situacijah. Najpomembnejša slabost, ki jo vidijo v domačih nalogah, je, da lahko učenci domačo nalogo prepišejo od sošolcev. Rezultati so pokazali tudi, da učitelji z domačimi nalogami najpogosteje utrjujejo pisanje, nekoliko manj pogosto branje in govorjenje, redkeje pa poslušanje v tujem jeziku. Kot vir domačih nalog pri slovenskih učiteljih prevladuje uporaba zvezka, delovnega zvezka, učbenika in učnega lista. Učitelji v večini učencem dajo povratno informacijo, ki se pojavlja v različnih oblikah, se pa pri pregledovanju (in tudi načrtovanju) domačih nalog srečujejo s številnimi omejitvami. Raziskava omogoča vpogled v razmišljanje učiteljev, ki delujejo v konkretnih situacijah in ocenjujejo učinkovitost metod ter oblik dela, ki jih uporabljajo.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-20 04:20:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>117023</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20180739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
