Pojem in meje odvetniške zasebnostiBrunec, Lučka (Avtor) Novak, Aleš (Mentor) odvetniška zasebnostrazlični vidiki zasebnostizaupno razmerjeeksplicitne omejitveimplicitne omejitvetest sorazmernostipraksa Ustavnega sodiščanovela N k ZKPposeg v ustavno pravicodoločnostPravica do zasebnosti je, sodeč po količini nacionalne in evropske sodne prakse, ki se nanašata nanjo, ena najbolj kompleksnih človekovih pravic. Tudi v povezavi z odvetniki ni z njo kaj drugače, varstvo odvetniške zasebnosti pa je v tem primeru še malo strožje. Pravica do odvetniške zasebnosti je namreč zaradi same narave opravljanja odvetniškega poklica zanje ključnega pomena. Predstavlja temelj za izgradnjo okolja, v katerem bo omogočeno varovanje poklicne tajnosti, to pa predstavlja pogoj za izgradnjo zaupnega razmerja med odvetnikom in stranko. Zgolj in samo takrat pa bodo izpolnjeni pogoji, da bo odvetnik svoje delo lahko opravljal učinkovito, saj mu bo stranka posredovala vse potrebne podatke le pod pogojem, če bo čutila, da svojemu odvetniku lahko zaupa. Da pa bi bilo to mogoče, mora biti možnost posegov v odvetniško zasebnost čim manjša oziroma omejena zgolj na najnujnejše. To se bo zgodilo takrat, ko bo zakonodajalec izjeme od prepovedi poseganja v odvetniško zasebnost uredil tako restriktivno in določno, da se bodo možnosti arbitrarnega poseganja vanjo približale ničli. Ogromen korak v to smer je bil narejen, ko je Ustavno sodišče sprejelo odločbo, s katero je nekatere določbe Zakona o kazenskem postopku in Zakona o odvetništvu razglasilo za protiustavne. Razlog za takšno odločitev je bil predvsem v tem, da zakonodajalec možnosti posegov v odvetniško zasebnost ni dovolj določno uredil. Na tak način je bilo mogoče prekomerno in celo neutemeljeno posegati v pravice posameznikov, glede katerih sploh ni obstajal legitimni cilj za upravičenost poseganja.20202020-06-19 09:00:17Magistrsko delo/naloga117019VisID: 92285COBISS_ID: 21627139sl