Zagotavljanje dobrega počutja pri kritično bolnih v enoti intenzivnega zdravljenjaGazibarić, Maja (Avtor) Djekić, Bernarda (Mentor) Gogova, Tina (Komentor) Thaler, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaizražanje potrebglasbena terapijavključevanje družinskih članovkomunikacijaUvod: Enote intenzivnega zdravljenja so posebej organizirani oddelki, kjer se zdravijo kritično bolni, pri katerih se zdravstveno stanje neprestano spreminja, zaradi česar so njihove potrebe iz dneva v dan različne. Zaradi slabega zdravstvenega stanja pogosto niso zmožni komunikacije ter izražanja potreb in želja. V teh okoliščinah ima zagotavljanje njihovega dobrega počutja velik pomen. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na zagotavljanje dobrega počutja kritično bolnih v enotah intenzivnega zdravljenja s poudarkom na pomenu ustrezne komunikacije, vključevanju družine in drugih pomembnih oseb v proces zdravstvene obravnave in poslušanju glasbe. Metode dela: Za izdelavo diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne slovenske ter tuje literature. Članke smo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku preko spletnega portala digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani v podatkovnih bazah CINAHL in PubMed, s pomočjo Google učenjaka in preko COBIB.SI. Za vsebinsko analizo odgovorov na raziskovalna vprašanja je uporabljenih 16 enot literature. Rezultati: Spremenjena komunikacija in odsotnost kontaktov z njim dragimi osebami kritično bolnim predstavlja nelagodje, katerega je vsaj delno možno omiliti s prilagojeno komunikacijo in z načrtnim vključevanjem družinskih članov. Raziskave so pokazale, da poslušanje glasbe kritično bolne pomirja, hkrati pa vpliva tudi na boljše spanje, ki je pomemben dejavnik zagotavljanja dobrega počutja. Razprava in sklep: Razumevanje pomena zagotavljanja dobrega počutja je eden od osnovnih elementov kakovostne zdravstvene nege kritično bolnih v enotah intenzivnega zdravljenja. Zaradi pomanjkanja raziskav na tem področju so primeri dobre prakse še toliko bolj pomembni. Medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci morajo za celostno obravnavo kritično bolnih biti primerno izobraženi, hkrati pa morajo imeti tudi visoko raven empatije do kritično bolnih in njihovih družinskih članov. Smiselno bi bilo razmisliti o vključevanju ocene dobrega počutja pri kritično bolnih in načrtovanja preventivnih in podpornih intervencij v protokole zdravstvene nege.[M. Gazibarić]20202020-06-18 07:46:52Diplomsko delo/naloga116975UDK: 616-083VisID: 97414COBISS_ID: 38046211sl