<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Grška kolonizacija južne Italije</dc:title><dc:creator>Lunar,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cedilnik,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Velika grška kolonizacija</dc:subject><dc:subject>južna Italija</dc:subject><dc:subject>Magna Graecia</dc:subject><dc:subject>Tarent</dc:subject><dc:subject>Kroton</dc:subject><dc:subject>Sibaris</dc:subject><dc:subject>Kume</dc:subject><dc:subject>Grčija</dc:subject><dc:description>Druga ali velika grška kolonizacija je pojav selitve grškega prebivalstva na območje Sredozemskega, Črnega, Jonskega in Egejskega morja. Potekala je v arhaični dobi grške zgodovine in je vrhunec dosegla med leti 750–580 pr. n. št. V zaključni seminarski nalogi smo se osredotočili na kolonizacijo Velike Grčije na območje v današnji južni Italiji, ki so ga tako poimenovali verjetno že v 6 stoletju pr. n. št. Kume so bile prva kolonija, ki so jo okoli 740 pr. n. št. ustanovili Halkidci. Najbolj znana kolonija je verjetno Tarent, ki je bil edina spartanska kolonija v Veliki Grčiji. Vse pomembnejše kolonije (Tarent, Kume, Kroton in Sibaris) bomo v nalogi opisali. Najdejavnejši pri ustanavljanju kolonij so bili Ahajci in Halkidci. Ustanovitelji novih kolonij so običajno bili aristokrati. Po smrti so jih v novoustanovljeni koloniji častili. Glavni razlog za selitev je bil prenaseljenost Grčije. Grke so v selitev prisilile revščina, stiska, strah pred političnim preganjanjem, pustolovščina in iskanje bogastva. Pomembno vlogo pri uspešni kolonizaciji je imelo pomorsko znanje, ki se je že več stoletij prenašalo med grškim prebivalstvom. Poleg tega je napredovala gradnja ladij, ki so postajale varnejše za plovbo po Sredozemlju. Kolonije so ustanavljali v bližini rek in izvirov ter na obalah, ki so bile najprimernejše za poselitev. Vsa mesta so ležala na območju današnje Kalabrije, Kampanije, Bazilikate, Apulije in jugovzhodnega dela Sicilije. Kolonije so se zaradi cvetoče trgovine hitro razvile in razširile svojo kulturo po celotnem Apeninskem polotoku. Svojo kulturo so namreč posredovale Etruščanom, ti pa naprej Rimljanom. Pri ustanavljanju kolonij je pomembno vlogo odigrala religija, saj so se pokrovitelji ekspedicij in ustanovitelji kolonij obrnili na delfsko preročišče in na bogove, ki so jim povedali, kje naj ustanovijo novo mesto. Ko so bila mesta že razvita, se je na območju Velike Grčije razvila pitagorejska filozofska šola, ki je bila znana daleč naokoli in je imela ogromno privržencev. Kolonizacija je le delno rešila težave, s katerimi se je spoprijemala matična Grčija. Grki so s kolonizacijo razširili svoj politični in kulturni vpliv po vsem sredozemskem svetu. Na potek kolonizacije so vplivale razmere v Grčiji, medtem ko sama ni bistveno vplivala na razvoj v matični Grčiji. Grški svet se je močno povečal, a ne le na račun sredozemskih kolonij. Grki so bili za takratne razmere svetovni narod.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-18 07:45:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116970</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 453281</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
