Razvijanje pismenosti po modelu vertikalnega opismenjevanjaGrom, Katarina (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) pismenostPredšolsko obdobje je pomembno za otrokov razvoj zgodnje pismenosti, predvsem, če je vanj vključeno tudi načrtno in sistematično razvijanje predopismenjevalnih spretnosti, saj so te ključnega pomena za začetno opismenjevanje. Doktorsko delo se nanaša na didaktiko slovenščine, ožje gledano, na področji branja in pisanja. V teoretičnih izhodiščih so pojasnjene različne definicije pismenosti, temu pa sledi kompleksen zgodovinski pregled od prvih začetkov pisave do uvajanja integrativne metode opismenjevanja. V preteklosti je bila pismenost preučevana z različnih vidikov – sociokulturnega, razvojnega, kognitivnega in izobraževalnega, manj raziskovalne pozornosti pa je bilo namenjene nevroedukacijskemu vidiku, na podlagi katerega se oblikujejo novi teoretični okviri za sodobne izobraževalne prakse, to pa se povezuje tudi s stališči vzgojiteljev in učiteljev do razvijanja (pred)opismenjevalnih spretnosti. Mednarodne izobraževalne usmeritve, ki vključujejo pedagoške pristope v kontekstu ravnovesja med igro in pridobivanjem spretnosti, pripomorejo k večji odgovornosti družbe in posameznika do zgodnejšega razvijanja otrokove pismenosti. Pri tem je ključnega pomena vertikalna povezava, ki se nanaša na razvijanje predopismenjevalnih spretnosti in se povezuje z začetnim opismenjevanjem, za katero so značilni različne metode in postopki. Glavni namen raziskave je bil v predšolskem in začetnem šolskem obdobju vpeljati model vertikalnega opismenjevanja, ki na področju razvijanja pismenosti povezuje dve ločeni vzgojno-izobraževalni ustanovi, tj. vrtec in osnovno šolo. Model vertikalnega opismenjevanja je vključeval načrtno in sistematično razvijanje predopismenjevalnih spretnosti pri (pred)šolskih otrocih in je vpeljal integrativno metodo začetnega opismenjevanja pri otrocih v prvem razredu osnovne šole. Temeljni cilj raziskave je bil preučiti učinek modela vertikalnega opismenjevanja pri predšolskih otrocih v starosti od 4 do 5 let in od 5 do 6 let ter pri šolskih otrocih v prvem razredu pri starosti od 6 do 7 let. Uporabljena sta bila kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristop z uporabo kavzalno-eksperimentalne in opisne metode. Vzdolžna študija je vključevala neslučajnostni namenski vzorec, v katerega je bilo vključenih 851 predšolskih otrok in šolskih otrok prvega razreda, ki so v dveh letih opravili 2198 testiranj. Raziskava je v empiričnem delu razdeljena na tri samostojne enote, ki na koncu z oblikovanjem vsebinskega in strukturnega modela vertikalnega opismenjevanja tvorijo celoto. Prvi del raziskave je vključeval kvalitativno analizo dveh nacionalnih dokumentov, ki se uporabljata v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru, tj. Kurikuluma za vrtce (1999), ki se uporablja v predšolskem obdobju, in Učnega načrta za slovenščino (2011) kot podlage za poučevanje slovenščine v osnovni šoli. Analiza dokumentov se je nanašala na ugotavljanje podobnosti in razlik na področju predopismenjevalnih spretnosti, ugotovitve raziskave pa so pokazale, da dokumenta primerno opredeljujeta predopismenjevalne spretnosti. Pri Kurikulumu za vrtce (1999) se kažejo le manjše razlike pri povezavi predopismenjevalnih spretnosti glede na načela, cilje, metodiko prvega in drugega starostnega obdobja ter vlogo vzgojitelja, pri Učnem načrtu za slovenščino (2011) pa je bilo ugotovljeno, da so pri večini predopismenjevalnih področij medsebojne vezi, kažejo se zgolj razlike v smeri in moči povezav med posameznimi področji, ki so pomembna za predopismenjevanje. Drugi, kvantitativni del raziskave je vključeval izvedbo in analizo začetnega in končnega anketnega vprašalnika, s katerim smo primerjali stališča anketiranih vzgojiteljev in učiteljev do (pred)opismenjevanja. Ugotovitve rezultatov anketnega vprašalnika kažejo z vidika anketiranih vzgojiteljev na smiselnost natančnejše časovne in vsebinske opredelitve predopismenjevalnih spretnosti v Kurikulumu za vrtce (1999), medtem ko se anketiranim učiteljem zdi smiselno, da bi z vidika poznavanja predopismenjevalnih spretnosti poznali tudi Kurikulum za vrtce (1999). Udeleženci anketnega vprašalnika so poleg tega poudarili še pomen izobraževanja, ki vpliva na stališče do zgodnejšega uvajanja (pred)opismenjevanja, dodatno je bil prepoznan tudi pomen poučevalnega pristopa z uporabo didaktičnih sredstev, kar omogoča različne oblike izvajanja (pred)opismenjevanja z vključevanjem individualizacije in diferenciacije. Tretji del raziskave, prav tako izpeljan kvantitativno, se je nanašal na preučevanje načrtnega in sistematičnega razvijanja predopismenjevalnih spretnosti otrok v (pred)šolskem obdobju z namenom ugotavljanja napredka na področju predopismenjevanja in na preučevanje uvajanja integrativne metode začetnega opismenjevanja v prvem razredu osnovne šole z namenom ugotavljanja bralnega napredka otrok ob koncu prvega razreda osnovne šole. Pri preizkusu znanja ugotovitve raziskave kažejo na večino razlik pri nalogah poznavanja črk, koncepta tiska, sposobnosti fonološkega zavedanja in sposobnosti predvidevanja s sintaktičnim in semantičnim ključem med kontrolno in presečno eksperimentalno skupino v starostnem obdobju otrok od 4 do 5 let in od 5 do 6 let, še večje razlike pa se kažejo med otroki, ki so bili v raziskavo vključeni dve zaporedni leti, tj. med presečno eksperimentalno skupino in longitudinalno eksperimentalno skupino. Pri otrocih starih od 6 do 7 let pa se dodatno kažejo razlike med kontrolno in presečno eksperimentalno skupino tudi pri sposobnosti fonološkega ključa, hitrosti tihega branja, glasnega branja in razumevanju prebranega besedila. Razlike v napredku pri teh nalogah se kažejo tudi med presečno eksperimentalno skupino in longitudinalno eksperimentalno skupino v prid longitudinalne eksperimentalne skupine. Zanimivo je, da se razlike niso pokazale pri motivaciji branja pri nobeni starostni skupini in v nobeni preučevani skupini, s čimer se potrjuje, da otroci v teh starostnih obdobjih radi posegajo po bralnem gradivu. Znanstveni prispevek doktorskega dela se kaže v oblikovanju vsebinskega in strukturnega modela vertikalnega opismenjevanja, ki aplikativno pripomore k načrtnemu in sistematičnemu razvijanju predopismenjevalnih spretnosti v (pred)šolskem obdobju, vpeljuje integrativno metodo začetnega opismenjevanja, zagovarja načelo vertikalnega povezovanja dveh vzgojno-izobraževalnih programov in spodbuja stopenjsko razvijanje predopismenjevalnih spretnosti, ki so prilagojene posameznim razvojnim obdobjem otroka. Z novim pedagoškim pristopom raziskava zadosti načelu kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa, saj pripomore k višji ravni zgodnje in začetne pismenosti.20202020-06-18 04:49:21Doktorsko delo/naloga116965COBISS_ID: 19927811sl