<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oblikovanje animiranih ilustracij z namenom destigmatizacije duševnih motenj</dc:title><dc:creator>Plot,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrijelčič Tomc,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Roškar,	Saška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ilustracija</dc:subject><dc:subject>animacija</dc:subject><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>duševne motnje</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:description>Animacija je izjemno dober medij za izobraževanje in ozaveščanje o tematikah, o katerih težje govorimo. V magistrskem delu smo se osredotočili na ozaveščevalno in izobraževalno animacijo. Pri oblikovanju grafičnih elementov in sporočila animacije smo bili pozorni na to, da je izdelek privlačen za populacijo študentov. Poleg tega smo pri oblikovanju končne animacije upoštevali pravila socialnega marketinga in uspešnih destigmatizacijskih kampanj. Želeli smo ustvariti, kar najbolj optimalno interakcijo med gledalcem in animacijo. 
Naš namen je bil preučiti 2D ilustracijo in animacijo ter narediti učinkovito izobraževalno animacijo, ki nudi vpogled v stisko osebe z depresijo in ima poudarek na pravilni komunikaciji z osebo v stiski. Posredno smo z animacijo želeli spodbuditi ljudi v stiski in okolico, da o tem spregovorijo.
V teoretičnem delu in pri pregledu stanja raziskav smo raziskali tipe animacije, proces, ki je potreben za izdelavo 2D animacije, naredili pregled literature s področja kampanj ozaveščanja in socialnega marketinga. Seznanili smo se s kampanjami destigmatizacije duševnih motenj in ilustracijami s tematiko depresije, iz katerih smo črpali smernice za avtorske ilustracije in animacijo, narejeno v eksperimentalnem delu.
V eksperimentalnem delu smo sporočilo animacije priredili za ciljno skupino in naredili animacijo po lastnem scenariju, zgodborisu ter določeni barvni shemi. Izdelali smo anketo, s katero smo želeli preveriti, ali animacija vpliva na spremembo prepričanja in znanja o tem, kateri stavki so primerni oziroma neprimerni za komunikacijo z osebo z depresijo. Pridobljene rezultate smo statistično analizirali in jih predstavili s preglednicami in grafi. V razpravi smo opisali sporočilnost ilustracij oziroma animacije ter interpretirali pridobljene rezultate. V zaključku smo potrdili hipotezo in komentirali uporabnost animacije.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-17 09:00:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116945</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 73191</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
