Uporaba spektrov vhodnih snovi, posnetih v srednjem in bližnjem infrardečem področju, za pridobitev informacij o končnem izdelku in proizvodnem procesuNovak, Mojca (Avtor) Dreu, Rok (Mentor) Žagar, Janja (Komentor) NIRIRVhodni materialiFarmacevtska proizvodnjaintra-variabilnostinter-variabilnostProizvodnja zdravil je ena izmed bolj reguliranih ter nadzorovanih procesov, kjer je kakovost končnega izdelka primarnega pomena. Poleg natančnega nadzora samega procesa izdelave zdravila v proizvodnji, je potrebno nadzorovati tudi materiale, ki vstopajo vanj. Kakovost vsakega vhodnega materiala se preverja s pomočjo laboratorijskih analiz ter spektrov v srednjem in bližnjem infrardečem področju. Slednji se trenutno uporabljajo le za namene identifikacije pomožne snovi ali zdravilne učinkovine, čeprav nosijo veliko informacij tako o kemijskih kot tudi o fizikalnih lastnostih analizirane snovi. Preveriti smo želeli, ali lahko z analizo spektrov raziskujemo razlike med serijami in celo znotraj serije vhodnega materiala. Zato smo s pomočjo multivariatne analize posnetih spektrov preverjali intra-variabilnost znotraj ene serije surovine na podlagi posnetih spektrov posameznih embalažnih enot, ter inter-variabilnost med serijami iste pomožne snovi oziroma zdravilne učinkovine. Hkrati smo s pomočjo metode najmanjših kvadratov izdelali modele, ki iz identifikacijskih spektrov napovedujejo kemijske oziroma fizikalne lastnosti posameznega vhodnega materiala. Z uporabo metode glavnih komponent ter metod za urejanje spektrov, smo odkrili intra-variabilnost med spektri posameznih embalažnih enot znotraj ene serije laktoze in hidroksipropil metilceluloze. Takšne razlike ni mogoče dokazati z drugimi analiznimi pristopi, saj se ne izvajajo na posameznih embalažnih enotah, temveč le na povprečnem vzorcu več embalažnih enot. Dodatno smo proučevali morebitne razlike med serijami brezvodne laktoze, izbrane zdravilne učinkovine ter hidroksipropil metilceluloze, kjer smo podobno kot pri analizi intra-variabilnosti dokazali razlike med serijami obeh pomožnih snovi. Razlike med serijami zdravilne učinkovine so prav tako prisotne, vendar niso signifikantne, kar je pričakovano, saj je proizvodnja zdravilnih učinkovin veliko bolj nadzorovana kot proizvodnja pomožnih snovi. S pomočjo metode najmanjših kvadratov smo izdelali še napovedne modele, ki iz identifikacijskih spektrov v bližnjem infrardečem področju z majhno napako napovedujejo fizikalne oziroma kemijske lastnosti izbranih surovin. Taki modeli bi lahko nadomestili laboratorijske analize, ki se uporabljajo za določanje lastnosti pomožnih snovi, s čimer bi se izognili človeški napaki ob izvajanju klasičnih analiz ter signifikantno skrajšali čas in zmanjšali ceno izvedbe analiz vhodnih materialov.20202020-06-16 08:45:10Magistrsko delo/naloga116905VisID: 72948sl