Spoznanja o delovanju možganov in nevromiti pri (bodočih) specialnih in rehabilitacijskih pedagogihHvastija, Alja (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) možganiPoznavanje delovanja možganov je pomembno za specialne in rehabilitacijske pedagoge, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja. V zadnjih dveh desetletjih se znanstvena spoznanja o delovanju možganov (nevrospoznanja) intenzivno širijo, s tem pa tudi nekatera napačna pojmovanja o njihovem delovanju. Med napačne predstave, ki ne izhajajo iz znanstvenih spoznanj o delovanju možganov, pa prištevamo tudi nevromite. Napačna spoznanja o delovanju možganov in nevromiti lahko neugodno vplivajo na vzgojno-izobraževalno delo z učenci, zato je pomembno, da jih specialni in rehabilitacijski pedagogi razlikujejo od znanstvenih spoznanj o delovanju možganov. V magistrski raziskavi smo s pomočjo vprašalnika, oblikovanega za namen magistrske raziskave, ugotavljali, iz katerih virov študenti in zaposleni specialni in rehabilitacijski pedagogi pridobivajo znanje o možganih in učenju. Prav tako nas je zanimalo, ali so študenti specialne in rehabilitacijske pedagogike ter zaposleni specialni in rehabilitacijski pedagogi seznanjeni z novejšimi znanstvenimi spoznanji ter nevromiti o delovanju možganov in kako so viri povezani s poznavanjem spoznanj o možganih in nevromitov. Poleg tega pa nas je zanimalo tudi, katere izobraževalne programe in pristope, ki temeljijo na pravih ali napačnih nevroznanstvenih prepričanjih, sodelujoči uporabljajo v praksi in kaj menijo o njihovi učinkovitosti. V vzorec smo zajeli 38 študentov 1. letnika dodiplomskega študija in 25 študentov 1. letnika podiplomskega študija specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani ter 58 zaposlenih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Rezultati so pokazali, da sodelujoči iz vseh treh skupin najpogosteje (nad 50 %) pridobivajo znanje o možganih in učenju preko interneta. Večina (nad 50 %) študentov in zaposlenih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov je seznanjena z novejšimi znanstvenimi spoznanji o možganih in učenju, a verjamejo tudi v nekatere nevromite, kot so: posamezniki se bolje učijo, kadar sprejemajo informacije v svojem prevladujočem učnem stilu; z razlikami v dominantnosti možganskih hemisfer (levi možgani, desni možgani) lahko razložimo individualne razlike med učenci pri učenju; vaje za koordinacijo motorično-zaznavnih spretnosti lahko izboljšajo pismenost (spretnosti branja in pisanja). Med skupinami so se pokazale nekatere razlike v seznanjenosti z novejšimi znanstvenimi spoznanji o možganih in nevromiti. Poznavanje nevrospoznanj je bilo najpogosteje odvisno od pridobivanja znanja o možganih in učenju preko interneta, poznavanje nevromitov pa od pridobivanja znanja o možganih in učenju v osnovni in/ali srednji šoli. Med znanstveno neutemeljenimi oz. nepreverjenimi izobraževalnimi programi oz. pristopi večina (nad 50 %) študentov in zaposlenih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov najpogosteje uporablja metodo VAK (učni stili), ki temelji na nevromitu, da se posamezniki bolje učijo, kadar sprejemajo informacije v svojem prevladujočem učnem stilu, za katero so tudi prepričani, da je učinkovita. Med znanstveno utemeljenimi oz. preverjenimi izobraževalnimi programi oz. pristopi pa jih večina najpogosteje uporablja terapevtski pristop senzorne integracije, za katerega so prav tako prepričani, da je učinkovit. Ugotovitve raziskave so lahko izhodišče za načrtovanje študijskih vsebin in dodatnih izobraževanj s področja nevroedukacije, ki bi temeljile na znanstveno utemeljenih spoznanjih o delovanju možganov za delo v vzgoji in izobraževanju.20202020-06-16 04:43:58Magistrsko delo/naloga116900COBISS_ID: 19219715sl