<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava potresne odpornosti armiranobetonske stavbe projektirane po obstoječi in novi različici standarda Evrokod 8</dc:title><dc:creator>Lenarčič,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Babič,	Anže	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Evrokod 8</dc:subject><dc:subject>potresnoodporno projektiranje</dc:subject><dc:subject>armiran beton</dc:subject><dc:subject>pospešek tal</dc:subject><dc:subject>mejno stanje blizu porušitve</dc:subject><dc:subject>potisna analiza</dc:subject><dc:subject>N2 metoda</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu analiziramo vpliv delovne različice novega standarda Evrokod 8 na potresnoodpornost reprezentativne armiranobetonske stavbe, ki je že bila sprojektirana v skladu z obstoječo različico Evrokoda 8. Učinke standardov ovrednotimo tako, da konstrukcijo obravnavane stavbe ponovno sprojektiramo z upoštevanjem zahtev delovne različice novega standarda in ocenimo njeno potresno odpornost. V prvem delu predstavimo nosilno konstrukcijo obravnavane stavbe, geometrijo, material, modeliranje vplivov in konstrukcije ter prikažemo armaturne načrte konstrukcije, sprojektirane po obstoječi različici standarda. V drugem delu opišemo novosti pri dimenzioniranju, ki jih prinaša delovna različica novega standarda. Nato nosilno konstrukcijo ponovno sprojektiramo na projektni potresni vpliv in rezultate projektiranja predstavimo v obliki armaturnih načrtov. V zadnjem delu primerjamo potresno odpornost obravnavanih stavb. Za obe konstrukciji stavbe definiramo nelinearen model, izvedemo potisno analizo in s pomočjo metode N2 določimo vrednost pospeška tal, ki povzroči mejno stanje blizu porušitve. Vpliv potresne obtežbe modeliramo na dva različna načina, z upoštevanjem Evrokodovega elastičnega spektra in z uporabo spletne aplikacije za napovedovanje IDA krivulj. Ker smo novo konstrukcijo projektirali za razred duktilnosti DC2, so projektne potresne obremenitve večje, kar je posledica nižjega faktorja obnašanja. Posledično je večja tudi količina računsko potrebne armature. Nosilnost nove konstrukcije je zato večja, deformacijska kapaciteta pa se ne spremeni bistveno. Zato je potresna odpornost obravnavanih različič stavbe v smislu mejnega pospeška tal približno enaka. Na osnovi rezultatov potresnih analiz lahko sklenemo, da delovna različica novega standarda Evrokod 8 ne prinaša bistvenih razlik na potresno odpornost obravnavane stavbe, pri pogoju, da se nova karta projektnega pospeška tal v prihodnosti ne bo bistveno spremenila.</dc:description><dc:publisher>[M. Lenarčič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-13 08:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116854</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.042.7:006.8(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 139000</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 32113411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
