Uporaba Edinburške lestvice za poporodno depresijo za presejanje poporodne depresije pri moških v SlovenijiKarić, Anel (Avtor) Mivšek, Ana Polona (Mentor) Vettorazzi, Renata (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaEdinburška lestvica za poporodno depresijopoporodno duševno zdravjemoškipresejanjeUvod: Poporodna depresija (PPD) je oblika depresije, ki se pojavi med četrtim tednom in dvanajstim mesecem po rojstvu novorojenca. Dejavniki tveganja za pojav PPD pri očetih so: prisotnost PPD pri partnerici, depresija v preteklosti, nižja stopnja izobrazbe, nižji prihodek in trenutno prestajanje travmatične izkušnje kot so ločitev, resnejša medicinska diagnoza ali izguba bližnjega sorodnika. Mednarodne študije kažejo, da približno 10 % očetov kaže znake PPD v obdobju treh do šestih mesecev po rojstvu novorojenca. Namen: Namen raziskave je pilotno presejati nove očete v Sloveniji na PPD ter dokazati, da je mogoče uporabljati Edinburgh Postpartum Depression Scale (EPDS) tudi pri moških. Metode dela: Uporabili smo raziskovalno metodo, ki temelji na kvantitativni paradigmi. Presejalno skalo EPDS, ki se trenutno v Sloveniji uporablja samo za presejanje žensk v zgodnjem poporodnem obdobju smo testirali za presejanje moških. Potrebna je bila delna prilagoditev obstoječega inštrumenta. Pridobivanje podatkov je bilo organizirano s pomočjo patronažne službe v Zdravstvenem domu Ljubljana - Črnuče in v Zdravstvenem domu Velenje. Vprašalniki so se zbirali v obdobju med avgustom 2019 in decembrom 2019. Raziskavo je odobrila Komisija za medicinsko etiko Republike Slovenije. Rezultati: Od razdeljenih 80 vprašalnikov, smo jih prejeli 51 (odziv 63 %). Od teh je 8 anketiranih zbralo 12 ali več točk, kar je več kot poročajo tuje raziskave. 0 točk sta zbrala le 2 anketiranca (3,9 %). Za celoten vprašalnik smo izračunali tudi koeficient Cronbach alfa. Želeli smo doseči vrednost koeficienta Cronbach alfa vsaj 0,7. Vrednost koeficienta je bila 0,931, kar pomeni, da je vprašalnik visoko zanesljiv. Omejitev študije je premajhen vzorec, kar pomeni, da generalizacija ni mogoča. Razprava in zaključek: Psihično zdravje očetov je zelo pomemben dejavnik za zdravje družine, mentalno stanje partnerke ter za psihofizični razvoj otroka. V prihodnjih študijah bi bilo treba poudariti pomen sociodemografskih faktorjev, saj bi s tem iskali bolj specifičen del moške populacije, dojemljiv za razvoj PPD ter ga lažje presejali v prihodnje. Upamo, da bomo imeli v bližnji prihodnosti standardiziran presejalni program za ugotavljanje ter zdravljenje PPD tudi pri moških. Vloga babice, medicinske sestre in zdravstvenega tehnika je tukaj ključnega pomena. Z zgodnjim presejanjem bi rizične očete zgodaj napotili na posvet in obravnavo k specialistu ter jim tako omogočili boljše možnosti za ohranjanje psihičnega zdravja.[A. Karić]20202020-06-13 07:48:01Diplomsko delo/naloga116849UDK: 616-083VisID: 97395COBISS_ID: 20609027sl