<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba metod in tehnik v delovnoterapevtskem procesu pri osebah z demenco</dc:title><dc:creator>Černi,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>nefarmakološke strategije</dc:subject><dc:subject>metode</dc:subject><dc:subject>tehnike</dc:subject><dc:description>Uvod: Demenca je vzrok pojava nezmožnosti in nesamostojnosti pri starostniku. Starostniki, ki jih prizadene demenca, se vsakodnevno soočajo s fizičnimi in duševnimi izzivi, kot so nesposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, ki jim bistveno poslabšajo kakovost življenja. Delovni terapevti ne zaustavijo napredovanja bolezni, ampak s pomočjo ustreznih izbranih pristopov le vplivajo na ohranjanje samostojnosti in izboljšanje kakovosti življenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, katere najpogostejše metode in tehnike dela uporabljajo delovni terapevti pri obravnavi oseb z demenco in kakšen je njihov vpliv na osebe z demenco. Metode dela: Pri izdelavi diplomskega dela je bil uporabljen sistematični pregled literature s pomočjo modela PRISMA. Iskanje je potekalo s ključnimi besedami demenca, delovna terapija, strategije ali intervencije, nefarmakološke strategije ali intervencije. V analizo je bilo uporabljenih  6 člankov. Iskanje literature je potekalo v bazah podatkov DiKUL, BMC, SAGE Journals in J-Stage. Rezultati: Pri izvajanju terapije s spominjanjem (reminiscence therapy), vključene v aktivnost, je prišlo do zmanjšanja znakov depresije, izvajanje fizičnih aktivnosti, dnevnih aktivnosti in okupacij je izboljšalo ali ohranilo spretnost izvedbe aktivnosti, kuhinjski program vpliva na kognitivno funkcioniranje, duševno zdravje in kakovost življenja ter vključevanje skrbnikov osebe z demenco v delovno-terapevtsko obravnavo izboljša njihove fizične, čustvene in socialne težave, s katerimi se soočajo. Podrobni rezultati raziskav so zbrani in predstavljeni v tabeli. Razprava in zaključek: V tem pregledu literature so se uporabljene tehnike in metode izkazale kot učinkovite strategije uporabljene v delovno-terapevtski obravnavi. Potrebne so nadaljnje študije z večjim vzorcem pregledanih strokovnih člankov za določitev najboljših praks pri izvajanju učinkovite delovno-terapevtske obravnave pri osebah z demenco in ugotoviti njihov vpliv na le-te.</dc:description><dc:publisher>[T. Černi]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-13 07:47:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116848</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97394</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19557379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
