<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Tehnike spajanja v laboratorijski zobni protetiki</dc:title><dc:creator>Klinar,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brunčko,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rojko,	Franc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Divjak,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>tehnike spajanja</dc:subject><dc:subject>lasersko varjenje</dc:subject><dc:subject>TIG varjenje</dc:subject><dc:subject>lotanje</dc:subject><dc:description>Uvod: V laboratorijski zobni protetiki so metode spajanja del vsakdanjika. Uporabljajo se na vseh področjih, tako v ortodontiji, fiksni in snemni protetiki kot tudi v kirurgiji. Tehnike spajanja, ki se uporabljajo v laboratorijski zobni protetiki, so: lotanje, točkovno uporovno varjenje, plazemsko varjenje, lasersko varjenje in obločno varjenje v zaščiti nevtralnega plina z netaljivo volframovo elektrodo (TIG varjenje). V praksi se pojma lotanje in varjenje velikokrat zamenjujeta, kljub temu da je med njima velika razlika. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati tehnike spajanja ter na primerih spajanja cilindričnih preizkušancev iz Cr-Co zlitine raziskati prednosti in pomanjkljivosti naslednjih metod spajanj: lotanje, lasersko varjenje, TIG varjenje. Prav tako pa raziskati mikrostrukturo, trdoto po Vickersu in upogibno trdnost spojev. Metode dela: V diplomskem delu smo z deskriptivno metodo pregledali literaturo na temo tehnik spajanj. Z eksperimentalno metodo smo preizkušance, ki so bili lasersko varjeni, lotani in varjeni s TIG tehniko, uporabili v upogibnem preizkusu, pregledali mikrostrukturo pod mikroskopom ter opravili preizkus trdote po Vickersu. Rezultati: V rezultatih smo predstavili vrednosti meritev trdot, upogibne trdnosti ter mikroposnetke spojev posameznih vzorcev spojenih z različnimi tehnikami spajanja. Predstavili smo tudi postopek izdelave kovinsko-porcelanskega mostička. Razprava in zaključek: Pri upogibnem preizkusu smo ugotovili, da imajo najvišjo upogibno trdnost preizkušanci, ki so lotani, sledijo preizkušanci, ki so lasersko varjeni, najnižjo upogibno trdnost pa imajo preizkušanci, ki so bili spojeni s TIG varjenjem. Pri pregledu mikrostrukture spojev smo na mikroposnetkih videli nepravilnosti pri vseh treh tehnikah spajanja. Iz analize opravljenih preizkusov lahko sklepamo, da je najbolj primerna tehnika lotanje, vendar predvidevamo, da bi z optimizacijo uporabljenih parametrov izboljšali rezultate pri drugih dveh tehnikah. Pridobljeni rezultati in uporabljeni parametri so dobro izhodišče za nadaljnja raziskovanja.</dc:description><dc:publisher>[N. Klinar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-13 07:47:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116845</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.31</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97391</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19631107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
