Solidarnost žensk v boju proti seksizmu in nacionalizmuHajdarević, Aida (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) spolnacijaženska sodiščanasiljepričanjekolektivni spominGlavni fokus v tem delu namenjam ženskim sodiščem. Za boljše razumevanje tega prostora, ki omogoča slišanost ženskih glasov in razvoj novega modela pravičnosti po meri žensk, raziskujem povezanost konceptov spola in nacije oz. seksizma in nacionalizma. Družbena konstrukcija spola žensko vlogo infantilizira, v današnjem času sploh takrat, kadar je govora o participaciji žensk v politiki, jo postavlja v podrejen položaj v odnosu do moških. Za sprejemanje odločitev je ženska »neprimerna«, »preveč čustvena« ipd. Seksizem je družbena struktura, ki ženske potiska v zasebno sfero, ženski pripisuje naravno vpetost v skrb za družino in skrbstveno delo na sploh. Nacionalizem spolne stereotipe okrepi. Prav tako reproducira meje in poglablja delitev na »mi« in »oni«, ženski pa dodeljuje vlogo zaščitnice teh meja, zaščitnice tradicije, videna je kot »mati nacije« in je posledično zadolžena za rojevanje »naših otrok«. Vse to pa vodi do tega, da je ženska v militarizmu objekt, orožje in tehnika, ki se jo uporablja v vojnah za premagovanje nasprotnika – »drugega«. Posilstva žensk v vojnah imajo simboličen pomen podrejanja »drugega« in se jih prakticira kot taktika za izbris druge etnije – z rojevanjem otrok druge etnične pripadnosti, ali pa kot simbol nezmožnosti nacije, da bi zaščitila »svoje« ženske. O vsem tem pričajo ženske na ženskih sodiščih, ki so neformalna, simbolna sodišča in nimajo pravnih procedur, vendar so pomembni prostori, ki ženskam dovoljujejo, da povedo svojo zgodbo, da opredelijo pravičnost po svoji meri in krepijo solidarnost žensk. Mreža ženskih sodišč je razpletena po celem svetu, kjer ženske pričajo v zelo različnih kontekstih, pa vendar so vse te zgodbe pripovedi o kršenju človekovih ženskih pravic, zgodbe bolečine, a tudi zgodbe upora. Skozi pričanja se ženske dotaknejo vseh oblik nasilja, v veliki meri spolnega, etničnega in vojnega nasilja, ki pa se med seboj prepletajo, dopolnjujejo in podpirajo. Pobudnice ženskih sodišč so aktivistke, feministke, ki so pogosto del ženskih protivojnih organizacij. Za primer ženskega sodišča na prostoru bivše Jugoslavije so glavne pobudnice Ženske v črnem, ki s simboloma tišine in črnih oblačil izražajo nestrinjanje in ogorčenost nad vojno nepravičnostjo in vsemi oblikami diskriminacij. Zgodbe žensk, ki so žrtve militantnega nacionalizma so bile utišane oz. preslišane. Kolektivni spomin nacije ni skladen z osebnimi spomini mnogih žensk, ki so preživele vojno nasilje. S pričevanjem na ženskih sodiščih pa njihove zgodbe postanejo javne. S pripovedovanjem svojih izkušenj so ženske dobile priložnost, da postanejo del kolektivnega spomina. Vloga socialnega dela pa je med drugim tudi ta, da sliši marginalizirane zgodbe in omogoča, da se izkušnje in znanja vpišejo v zgodovino.20202020-06-12 09:00:02Diplomsko delo/naloga116832VisID: 30195sl