<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Diskriminacija žensk zaradi nosečnosti in materinstva na delovnem mestu</dc:title><dc:creator>Krošl,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Diskriminacija</dc:subject><dc:subject>diskriminacija žensk na trgu dela</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>pravice</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:subject>usklajevanje dela in družinskih obveznosti.</dc:subject><dc:description>Pri opravljanju študentskega dela sem bila priča situaciji, ki mi je dala misliti in ki je bila tudi povod za mojo diplomsko nalogo. Delodajalec, za katerega sem delala, je sodelavko, ki je redno zaposlena, ob tem, ko mu je povedala, da je zanosila, nad njo povzdignil glas in jo ozmerjal. Tudi kasneje je bil njegov odnos do nje spremenjen, poniževalen in nespoštljiv. Začela sem se spraševati, ali je primer diskriminacije, ki sem mu bila priča s strani delodajalca nad delavko, osamljen, ali je diskriminacija žensk zaradi materinstva pogost pojav na trgu dela v Sloveniji. Ob tem sem se tudi spraševala, kakšne pravice delavkam v primeru zanositve pripadajo in kaj lahko storijo v podobnih situacijah, kot jo je doživela moja sodelavka. Tako sem problematiko diskriminacije žensk zaradi nosečnosti in materinstva na trgu dela raziskala v sklopu svoje diplomske naloge. 
Dandanes je povsem običajno, da ženske delajo in so udeležene na trgu dela, kjer pa se soočajo s številnimi izzivi. Soočajo se z dvojno družbeno vlogo, usklajevanjem dela in družinskih obveznosti ter neenakim obravnavanjem s strani delodajalcev in diskriminacijo. V okviru diplomske naloge sem izvedla tudi raziskavo, s katero sem želela raziskati razširjenost neenakega obravnavanja in diskriminacije žensk zaradi nosečnosti in materinstva s strani delodajalca in ob tem pridobiti informacije, kje se diskriminacija najbolj odraža, ter poizvedeti o informiranosti ter seznanjenosti žensk s svojimi pripadajočimi pravicami za čas nosečnosti in materinstva ter možnimi ukrepi, ki jih lahko izkoristijo, ko so te pravice kršene. Rezultati so pokazali, da diskriminacija res ni razširjena v tolikšni meri, kot sem predpostavljala, vendar je kljub temu prisotna. Veliko število žensk se sooči z neenakim obravnavanjem že pri zaposlovanju, ko potencialni delodajalci zastavljajo vprašanja, povezana z ustvarjanjem družine in otroci. Kaže se tudi pri neenakih možnostih napredovanja in izobraževanja po vrnitvi na delo z materinskega dopusta. Prav tako se še vedno dogaja, da delodajalec prekine pogodbo o zaposlitvi zaradi razlogov, povezanih z nosečnostjo ali materinstvom. Seznanjenost žensk s svojimi pravicami je po pridobljenih podatkih dobra; nekoliko slabše je njihovo poznavanje ukrepov. Le malo žensk se tudi odloči, da bo glede ne uresničevanja pravic oziroma v primerih diskriminacije ukrepalo. Toda skoraj polovica anketirank želi več podpore pri usklajevanju dela in družinskih obveznost, saj nekaterim to pogosto predstavlja napor.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-11 09:00:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116792</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 30183</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
