Kakovostna starost v jeseni življenjaFabjan, Nastja (Avtor) Šugman Bohinc, Lea (Mentor) kakovost življenjastari ljudjezdravjematerialni položajsocialne mrežeprosti časMagistrsko delo se ukvarja s problematiko aktualnih demografskih sprememb, ki se kažejo v povečanem deležu starih ljudi v občini Ajdovščina ter obravnava izzive, ki jih prinaša starajoča se družba v tem prostoru, s poudarkom na kakovosti življenja v starosti. Teoretični del je sestavljen iz osmih poglavij, ki zajemajo naslednje splošne teme: starost, staranje in upokojitev; potrebe, možnosti in naloge v starosti; programi in organizacije za kakovostno starost; socialne mreže in medgeneracijska solidarnost; vseživljenjsko učenje in izobraževanje; prosti čas in prostočasne dejavnosti; kakovost življenja v starosti; ter socialno delo s starimi ljudmi v skupnosti. Empirični del se prične z opredelitvijo raziskovalnega problema in s šestimi raziskovalnimi vprašanji, ki predstavljajo kazalnike kakovosti življenja v starosti. To so: zdravje in dostop do zdravstvenih storitev, materialni položaj in vir preživetja, socialne mreže in podpora in pomoč, vseživljenjsko učenje in izobraževanje, prosti čas in prostočasne dejavnosti ter zadovoljenost potreb v starosti. Sledi poglavje metodologija, v katerem so opredeljeni vrsta raziskave (poizvedovalna, izkustvena in kvalitativna), metoda zbiranja podatkov (polstrukturiran intervju), vir podatkov (vprašalnik) ter populacija in vzorec raziskovanja (prebivalci in prebivalke občine Ajdovščina, stari 65 let in/ali več, ki živijo v svojem domačem okolju/doma). V tem poglavju so opisani tudi zbiranje ter obdelava in analiza podatkov – kvalitativna analiza. Naslednja poglavja so namenjena rezultatom in razpravi ter iz njih izpeljanim sklepom in predlogom. Bistveni sklepi pričujočega zaključnega dela so sledeči. Zdravstveno stanje več kot polovice intervjuvanih starih ljudi, ki živijo v domačem okolju/doma v občini Ajdovščina, je po njihovi oceni dobro. Dostop do zdravstvenih storitev več kot polovica intervjuvanih oseb ocenjuje kot dober, če ne upoštevajo čakalnih dob. Več kot polovica intervjuvancev omenja skromno preživetje, večina pa si želi boljši materialni položaj. Starostna pokojnina predstavlja glavni vir dohodkov (preživetja), pri več kot polovici intervjuvanih oseb pa je to tudi edini vir dohodkov. Njihove (neformalne) socialne mreže najpogosteje sestavljajo družina, sorodniki, prijatelji in sosedje. Več kot polovica intervjuvancev se ne počuti osamljenih. Po podporo in pomoč se največkrat obrnejo na svojo družino in prijatelje, občasno pa tudi na sorodnike in sosede. Vsi intervjuvanci imajo na načelni ravni pozitiven odnos do vključevanja v vseživljenjsko učenje in izobraževanje, vendar vanj nihče izmed intervjuvanih oseb (trenutno) ni vključen. Svoj prosti čas intervjuvanci preživljajo večinoma aktivno, vendar več kot polovica intervjuvanih oseb ni vključena v nobeno organizirano prostočasno dejavnost. Potrebe v starosti so pri več kot polovici intervjuvanih oseb na splošno zadovoljene; več kot polovica intervjuvancev pa je srednje zadovoljna s kakovostjo lastnega življenja. Glede na izsledke moje raziskave posebej poudarjam naslednje predloge: nadaljnjo krepitev zdravja starih ljudi in krajše čakalne dobe pri dostopu do zdravnikov (specialistov); celovito prenovo pokojninskega sistema in dvig pokojnin v Sloveniji; promocijo vseživljenjskega učenja in izobraževanja v občini Ajdovščina ter individualizacijo oziroma prilagoditev (izobraževalnih) programov; spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa in vključevanja v raznolike (organizirane) prostočasne dejavnosti ter prizadevanje za boljšo kakovost življenja vseh starih ljudi v občini Ajdovščina.20202020-06-06 09:00:37Magistrsko delo/naloga116740VisID: 30163sl