<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izkušnje mladih z uporabo socialnih omrežij in stališča o njihovem vplivu na samopodobo</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grebenc,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šabić,	Amra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna omrežja</dc:subject><dc:subject>socialno delo z mladimi</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>srednješolci</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:description>Socialna omrežja postajajo vse pomembnejša v vsakdanjem življenju. Brskamo po Facebooku, Instagramu, Snapchatu, ko se minute prevesijo v ure. Socialna omrežja pa so še posebej domača mladim, ki so v procesu izoblikovanja samopodobe. V kvalitativni, eksplorativno raziskavi smo želeli ugotoviti, kako mladi gledajo na socialna omrežja. Vprašali smo jih, katera socialna omrežja uporabljajo in kako pogosto, katerim vsebinam sledijo. Zanimalo nas je tudi, ali in kaj objavljajo ter kako kritični so do vsebin na socialnih omrežjih. Želeli smo ugotoviti, kakšna je njihova samopodoba in kakšno mnenje imajo o vplivu socialnih omrežij na lastno samopodobo. Z rezultati smo želeli preveriti, ali je potrebno razviti nove metode socialnega dela za delo z mladimi v virtualnem prostoru, da bi tudi v današnjem času sledili načelom stroke. Za vzorec smo izbrali deset srednješolk in srednješolcev, saj gre za leta, ki so ključna za razvoj samopodobe, identitete. Rezultati raziskave so pokazali, da na srednješolci spremljajo vsebine, povezane s hobiji, ki jih s pomočjo socialnih omrežjih razvijajo. Navedli so zabavo in priročnost kot glavni prednosti. Zavedajo se slabosti in nevarnosti in že razvijajo načine, kako se jim izogniti. Izkazali so se za zelo kritične, saj so večino vsebin ocenili za nepristne. Tudi sami kaj objavijo, a ne vsi. Glavno pravilo pa je, da mora biti vsebina dovolj dobra za objavo. Odzivi v obliki komentarjev in všečkov jim niso tako pomembni, medtem ko jim odzivi v živo pomenijo veliko. Socialna omrežja jim dajejo občutek povezanosti in prostor, kjer se lahko samouresničujejo. Nekoč je bilo težko pokazati sebe in svoj talent, danes pa so socialna omrežja postala oder, dostopna vsakomur. Na podlagi rezultatov se kaže potreba po oblikovanju metod socialnega dela z mladimi v virtualnem prostoru.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-06 09:00:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116738</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 30162</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
