<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Začasne odredbe v postopkih za varstvo koristi otroka</dc:title><dc:creator>Žibred,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pogorelčnik Vogrinc,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otrokova korist</dc:subject><dc:subject>ukrep za varstvo otrokove koristi</dc:subject><dc:subject>začasne odredbe</dc:subject><dc:subject>regulacijske začasne odredbe</dc:subject><dc:subject>Družinski zakonik</dc:subject><dc:description>POVZETEK

Magistrska naloga govori o pomembnem pravnem institutu, tj. institut regulacijskih začasnih odredb v postopkih varstva koristi otrok. Začasne odredbe so v našem pravnem sistemu uveljavljene že kar lep čas, vendar pa so se zaradi razvoja družbe in tudi prava začele pojavljati potrebe po temeljiti spremembi tega instituta. Pred uveljavitvijo Družinskega zakonika je bil institut začasnih odredb urejen v različnih zakonih. Taka ureditev je bila precej nesistematična, zaradi česar je odločanje o začasnih odredbah za varstvo otrokove koristi potekalo v različnih postopkih, in sicer v pravdnem, nepravdnem in upravnem postopku. Prišlo je do situacije, ko se je o isti zadevi odločalo večkrat, kar seveda ni bilo in ne more biti otroku v korist. Z uveljavitvijo novega Družinskega zakonika, dne 15. aprila 2019, smo pridobili novo, bolj sistematično ureditev instituta, saj se danes o varstvu otrokovih koristih odloča zgolj v enem postopku, in sicer v nepravdnem postopku. Zakonik novosti ni prinesel zgolj na postopkovnem področju, pač pa tudi na materialnopravnem področju, to se vidi pri spremembi pogoja izdaje začasnih odredb. Torej, namen začasnih odredb v družinskopravnih postopkih je začasna ureditev spornega pravnega razmerja in varovanje koristi otroka, pri čemer je izdaja odredbe na mestu, ko je pri otroku verjetno izkazan pogoj ogroženosti in ni mogoče čakati do sprejema končne odločitve sodišča. Družinski zakonik v 162. členu našteva več vrst začasnih odredb, za katere pravilo numerus clausus ne velja, slednje pa pomeni, da ima predlagatelj poleg zakonsko naštetih začasnih odredb možnost sodišču predlagati izdajo začasne odredbe, ki v Družinskem zakoniku ni zajeta.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-06 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116737</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 92221</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22717699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
