Vpliv gibalne dejavnosti na počutje anksioznih ali depresivnih osebAvbelj, Sara (Avtor) Mlinar, Suzana (Mentor) Peterka Novak, Jožica (Recenzent) diplomska delazdravstvena negadepresijagibalna dejavnostmentalno zdravjeaerobna vadbaanaerobna vadbaUvod: V zadnjih desetletjih so duševne motnje naraščajoč problem in eden izmed večjih izzivov javnega zdravja. So vodilni razlog invalidnosti in tretji vzrok obolevnosti, za srčno žilnimi boleznimi in rakom. Najbolj pogoste duševne motnje v Evropi so anksiozne motnje in depresija. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti vpliv gibalne dejavnosti na počutje anksioznih ali depresivnih oseb. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Pregledali smo slovensko in tujo strokovno literaturo, ki obravnava anksiozne motnje, depresijo ter gibalno dejavnost, izdano od leta 1999 do leta 2020. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Cinahl in Science Direct, iskalnikom Pubmed, spletnem portalu DiKul in skupnem katalogu slovenskih knjižnic COBIB.SI, v časovnem obdobju od januarja 2019 do marca 2020. Rezultati: Aerobna vadba dobro vpliva na stanje anksioznih motenj, znižuje občutke anksioznosti, anksiozno občutljivost in netoleranco na negotovost ter zvišuje toleranco na stisko. Koristni učinki gibalne dejavnosti pa se kažejo tudi teden dni po zadnji vadbi. Aerobna in anaerobna vadba vplivata na različne konstrukte anksioznih motenj. Aerobna vadba bistveno zmanjša depresivne simptome pri pacientih z diagnosticirano depresijo, opazno vpliva na kar 10 od 25 preučevanih učinkov. Klinični odziv (znižanje vrednosti simptomov za vsaj 50%) je bil viden pri 57% udeležencih, remisija pa pri 7%. Povprečni učinek gibalne dejavnosti je bistveno večji pri osebah z blago do zmerno depresijo kot pri osebah brez diagnosticirane depresije. Razprava in zaključek: Gibalna dejavnost je kratkoročna možnost zdravljenja ali potencialna dodatna terapija za izboljšanje pridruženih znakov in simptomov splošne anksiozne motnje ali depresije. Za gibalno dejavnost oseb z anksioznimi motnjami ali depresijo je potreben minimalni stik s kliniko ali ta morda niti ni potreben, kar prihrani zdravstvenemu sistemu dragocene vire, kot so čas, osebje in denar, ki se lahko porabijo za tradicionalne oblike zdravljenja.[S. Avbelj]20202020-06-06 07:47:05Diplomsko delo/naloga116728UDK: 616-083VisID: 97357COBISS_ID: 18403075sl