<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preprečevanje razjede zaradi pritiska pri osebah s paraplegijo</dc:title><dc:creator>Fatur,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grabner,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>paraplegija</dc:subject><dc:subject>razjeda zaradi pritiska</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>prosti čas</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:description>Uvod: okvara hrbtenjače prinaša izgubo motoričnih, senzornih in avtonomnih funkcij hrbtenjače, distalno od mesta okvare. Osebe z okvaro so zelo izpostavljene razvoju sekundarnih zapletov; med najpogostejše spada razjeda zaradi pritiska. Na manjšo pojavnost razjed lahko vpliva aktiven življenjski slog. Namen: namen diplomskega dela je proučiti  dejavnike tveganja, izkazane v življenjskem slogu oseb s paraplegijo v Sloveniji in ugotoviti razlike v pojavnosti razjed glede na izvajanje tehnik razbremenjevanja. Ugotavljali smo, ali telesna dejavnost vpliva na število razjed. Predstavili smo vlogo delovne terapije pri aktivni vključenosti oseb v prostočasne okupacije. Metode dela: uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. Namenski vzorec raziskave je predstavljalo 29 preiskovancev, ki so ustrezali naslednjim vključitvenim kriterijem: so starejši od 18 let, izvajajo plačano delo in uporabljajo invalidski voziček na ročni pogon. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati: ugotovili smo, da se izmed vseh dejavnikov tveganja med preiskovanci najizrazitejše pojavlja pitje alkohola (N = 22). Analiza strategij ni pokazala statistično pomembne povezanosti med izvajanjem strategij samonadzora in številom razjed med preiskovanci. Razlika v številu razjed med aktivnimi preiskovanci in tistimi, ki čas preživljajo pasivno se ni izkazala. Statistično pomembna razlika v številu razjed in pogostosti izvajanja tehnik razbremenjevanja med preiskovanci se ni izkazala. Ravno tako se razlika ni pokazala glede števila razjed zaradi pritiska in izvajanja kontrole kože med preiskovanci. Ugotovili smo, da povprečne ocene preiskovancev ne izkazujejo pomembne vloge delovnega terapevta pri preprečevanju razjed med telesno dejavnostjo. Razprava in zaključek: preventiva pred nastankom razjede zaradi pritiska je vseživljenjska obveznost tistih, ki živijo z okvaro. Izkazalo se je, da se dejavniki tveganja za nastanek razjed ne izkazujejo skozi življenjski slog preiskovancev. Izvajanje razbremenjevanja telesa je med osebami s paraplegijo v vsakodnevnem življenju slabše od priporočenega. Naloga delovnih terapevtov je spodbujanje redne telesne dejavnosti. Čeprav je delovni terapevt ključni del zdravstvenega tima, ki je usmerjen v preprečevanje nastanka razjed, je vrednotenje njihovega doprinosa, na področju prostočasnih okupacij, s strani oseb s paraplegijo, nizko.</dc:description><dc:publisher>[M. Fatur]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-06-05 07:16:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116711</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97348</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 19997955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
