Določanje aktivnosti izbranih tirozin-kinaznih zaviralcev na receptorje za ščitnične hormone, izražene v celicah GH3.TRE-LucKogovšek, Eva (Avtor) Sollner Dolenc, Marija (Mentor) Kenda, Maša (Komentor) tirozin-kinazni zaviralcireceptorji za ščitnične receptorjemotilci endokrinega sistemaGH3.TRE-LucTirozin-kinazni zaviralci so pomembne zdravilne učinkovine v tarčni terapiji več vrst rakavih obolenj. Pri zdravljenju z njimi so bili opaženi primeri ščitnične disfunkcije, zato jih uvrščamo med motilce endokrinega sistema. Zaradi njihove dolgotrajne uporabe v terapiji in naraščanja pojavnosti raka se te učinkovine uporabljajo čedalje pogosteje, kar posledično vodi v njihovo večjo prisotnost v okolju. Na ta način jim je izpostavljena tudi zdrava populacija in ostali živi organizmi. Poznavanje mehanizma njihovega delovanja na ščitnično funkcijo je tako pomembno za preprečevanje hipotiroidizma in hipertiroidizma tako pri terapiji z njim, kot tudi zaradi posredne izpostavljenosti preko okolja. V okviru magistrske naloge smo na celični liniji GH3.TRE-Luc preučevali aktivnost izbranih tirozin-kinaznih zaviralcev (imatinib, sorafenib, erlotinib in regorafenib) na receptorje za ščitnične hormone. V prvem koraku smo izbranim učinkovinam s testom celične viabilnosti določili necitotoksične koncentracije. Z njimi smo nadaljevali v naslednjem koraku, kjer smo s pomočjo testa z reporterskim genom, t.i. luciferazni test, določali agonistično oz. antagonistično aktivnost na receptorje za ščitnične hormone. Glede na pridobljene rezultate in postavljene zahteve za agonistično (⡥ 130 % aktivnost luciferaze glede na kontrolo) in antagonistično (⡤ 70 % aktivnost luciferaze glede na kontrolo) delovanje nobena izmed izbranih učinkovin pri testiranih koncentracijah ne izkazuje učinka neposredno na receptorje za ščitnične hormone. Tako imatinib kot sorafenib pri nizkih koncentracijah (10 pM) nakazujeta na možnost hormetičnega delovanja, zato je v prihodnje smiselno preučiti še nižje koncentracije obeh učinkovin. Erlotinib je pri antagonističnem testiranju v območju terapevtskih koncentracij izkazal statistično značilno zmanjšanje aktivnosti luciferaze glede na kontrolo, vendar ne pod mejo za opredelitev antagonističnega delovanja. Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati možnost, da je zmanjšanje luciferazne aktivnosti lahko posledica inhibicije encima in ne nujno delovanja učinkovine na receptor za ščitnične hormone. Mehanizem delovanja neželenih učinkov izbranih učinkovin pri testiranih koncentracijah najverjetneje ni posledica delovanja na receptorje za ščitnične hormone, zato je treba mehanizem delovanja na ščitnično funkcijo iskati še naprej.20202020-06-04 08:45:02Magistrsko delo/naloga116702VisID: 72924sl