Karakterizacija topnih soli kot posledica propadanja stenskih poslikavDžubur, Belma (Avtor) Dolenec, Sabina (Mentor) Dolenec, Matej (Komentor) stenske poslikavetopne solipropadanjeizotopska sestava žveplaizotopska sestava kisikaatmosferska onesnaženost.Kristalizacija topnih soli predstavlja enega od najpomembnejših dejavnikov propadanja stenskih poslikav. Te soli so večinoma sulfatni minerali, kot je sadra in lahko izvirajo iz različnih virov. V magistrskem delu smo obravnavali baročne stenske poslikave iz Cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Preiskali smo deset vzorcev stenskih poslikav iz stranske kapele sv. Frančiška ter ugotavljali vrsto, način pojavljanja in izvor topnih soli. Vrsto topnih soli in način pojavljanja soli v vzorcih smo določili z rentgensko praškovno difrakcijsko analizo (XRD) in vrstično elektronsko mikroskopijo z energijsko disperzijskim spektrometrom (SEM/EDS), izvor topnih soli pa smo določili na podlagi izotopske sestave žvepla in kisika. Rezultati so pokazali, da se v vseh vzorcih pojavlja sadra in da se v manjšem deležu pojavljata še heksahidrit in polihalit. V večini vzorcev je prišlo do sulfatizacije veziva, kjer sadra nadomešča prvotno apneno vezivo. Sulfatizacija je ponekod prisotna v površinskem delu vzorca, kjer sadra tvori tudi pasove sulfatizacije. Sadrini kristali se pojavljajo tudi v porah ter kot obloga na površini materiala. V porah veziva je prisoten tudi heksahidrit. Vsi vzorci so obogateni s težkim žveplovim in kisikovim izotopom. Vrednosti izotopske sestave žvepla in kisika vzorcev so primerljive z vrednostmi izotopske sestave žvepla in kisika v atmosferskem SO2, zato izvor soli pripisujemo atmosferskemu onesnaženju. Večja variabilnost je opazna v izotopski sestavi kisika, kar je lahko posledica prisotnosti različnih virov (SO2 iz atmosfere, CaCO3, CO2, O2 iz vode itn.).20202020-06-03 09:00:02Magistrsko delo/naloga116683VisID: 73136COBISS_ID: 22490115sl