<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen vodenega reševanja matematičnih problemov z življenjsko situacijo v 4. razredu</dc:title><dc:creator>Ogrinec,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematični problem</dc:subject><dc:description>Matematika ne obsega le proceduralnega in konceptualnega znanja, temveč tudi reševanje matematičnih problemov, preko katerih posameznik pridobiva novo znanje, povezuje že osvojene miselne strukture in spoznava različne strategije reševanja. Pomembno vlogo ima učitelj, ki učence motivira ter usmerja, poleg tega pa razvija pozitiven odnos do matematike. Učiteljeva naloga je tudi izbor ustreznih problemskih situacij, pri tem pa ne sme pozabiti na matematične probleme iz vsakdanjega življenja, ki so učencem bližji in lažje razumljivi. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej pojasnili pojme problemski pouk, problemska situacija, problem in matematični problem. Natančneje smo predstavili različne klasifikacije matematičnih problemov in jih podprli z lastnimi primeri. Opisali smo pogoje uspešnega reševanja matematičnih problemov, opredelili faze reševanja po dveh avtorjih ter podrobno predstavili strategije reševanja problemov. Dotaknili smo se tudi vrste sklepanj, ki so pri reševanju matematičnih problemov prisotni, analizirali vključenost problemov v učni načrt za matematiko in na koncu teoretičnega dela opisali koncept realistične matematike. Namen raziskave je bil ugotoviti pomen vodenega reševanja matematičnih problemov z življenjsko situacijo pri učencih 4. razreda. Zanimalo nas je, ali načrtno vodenje učencev pri reševanju matematičnih problemov vpliva na boljše dosežke. Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, katere strategije reševanja problemov učenci uporabljajo in ali izbor strategije vpliva na uspešnost reševanja matematičnega problema. Raziskali smo tudi povezavo med učnim uspehom pri matematiki in uspehom pri reševanju matematičnih problemov. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci, ki so vključeni v načrtno vodenje reševanja problemov, dosegajo boljše rezultate pri reševanju matematičnih problemov z življenjsko situacijo kot učenci, ki niso deležni načrtnega vodenja. V rezultatih smo predstavili različne strategije reševanja problemov in ugotovili, da je od vrste matematičnega problema odvisno, ali je izbrana strategija učinkovita pri uspešnosti reševanja. Izkazalo se je tudi, da učenci z boljšim uspehom pri matematiki uspešneje rešujejo matematične probleme kot učenci s slabšim uspehom. Raziskovanje na področju načrtnega vodenja učencev pri reševanju matematičnih problemov lahko pripomore k večjemu zavedanju učiteljev o pomembnosti vključevanja vsebin matematičnih problemov v redni pouk matematike.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-29 04:33:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116595</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17042179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
