<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sinteza in karakterizacija heterogenih katalizatorjev in vrednotenje njihovih lastnosti v procesu suhega reforminga metana</dc:title><dc:creator>Mišić,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plazl,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>suhi reforming metana</dc:subject><dc:subject>sintezni plin</dc:subject><dc:subject>reaktor s strnjenim slojem</dc:subject><dc:subject>katalizator</dc:subject><dc:subject>poogljičenje</dc:subject><dc:description>Teoretični del magistrske naloge opisuje katalitični postopek suhega reforminga, pri katerem s pomočjo katalizatorja bioplin pretvarjamo v sintezni plin. Ta del naloge zajema opis postopka suhega reforminga, naštete so surovine in način priprave vhodnega plina, opisani sta sestava in uporabnost sinteznega plina, podrobno je opisan reakcijski mehanizem suhega reforminga, najpogostejši primer reaktorskega sistema, našteti so nekateri primeri uporabnih katalizatorjev in najpomembnejše omejitve ali ovire pri izvajanju omenjenega postopka.
Produkcija sinteznega plina je bila proučevana z nikljevimi katalizatorji, podprtimi na cerijevem in cirkonijevem oksidu. Pri tem sta bili uporabljeni dve različni tehniki (hidrotermalna sinteza in sinteza z etilenglikolom) priprave nosilnega materiala. Kalcinirani katalizatorji so bili karakterizirani z uporabo BET-, H2-TPR-, UV-Vis- in XRD-analize. Cerijev oksid se je izkazal kot dobra izbira nosilnega materiala. Katalitični preizkus je pokazal aktivnost, selektivnost in stabilnost sintetiziranih katalizatorjev med izvajanjem suhega reforminga bioplina znotraj reaktorskega sistema s strnjenim slojem katalizatorja in ekvimolarnim razmerjem CH4 : CO2 napajalne zmesi. Katalitični testi so bili izvedeni na dva načina, in sicer pri stacionarni temperaturi in na temperaturno programiran način. Izboljšana stabilnost nikljevega katalizatorja je bila dosežena z uporabo mešanega oksida CeZrO2. Stopnja poogljičenja je bila določena s pomočjo analize CHNS.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-25 09:30:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116486</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6667</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17090563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
