<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dojemanje oskrbe umrle osebe med študenti zdravstvene nege</dc:title><dc:creator>Spasenić,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobnar,	Albina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>odnos do oskrbe umrle osebe</dc:subject><dc:subject>usposobljenost</dc:subject><dc:subject>potrebe</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:description>Uvod: Smrt in oskrba umrle osebe sta v življenju neizogibni, še posebej pa je potrebno poudariti celostni pristop k oskrbi umrle osebe, ki je pogosto zanemarjen. Pri tem imajo pomembno vlogo medicinske sestre, vključno s študenti zdravstvene nege, posledično je potrebno razumeti in analizirati njihov odnos do smrti ter oskrbe umrle osebe. Raziskovanje težav (strah, izogibanje, neznanje, premalo izkušenj in podpore, rutinsko delo), s katerimi se soočajo študenti zdravstvene nege pri oskrbi umrle osebe, izboljšuje kakovost formalnega izobraževanja na področju zdravstvene nege in izvajanja v kliničnem okolju. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti način dojemanja oskrbe umrle osebe  študentov zdravstvene nege, in sicer glede na izkušnje znotraj področja ter števila let formalnega izobraževanja na področju zdravstvene nege. Metode dela: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava. Za raziskavo smo pripravili pilotno testiran anketni vprašalnik, ki je bil marca 2019 prek elektronske pošte poslan 291 študentom zdravstvene nege. Na anketni vprašalnik je prostovoljno in anonimno odgovorilo 138 študentov drugega in tretjega letnika, prav tako pa so odgovarjali študenti vpisani v dodatno leto na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Svoje dojemanje so ocenili s štiristopenjsko lestvico strinjanja pri 27 trditvah. Podatki so bili analizirani s pomočjo programa SSPS 23.0 in Excel. Pomembne statistične razlike so bile preverjene z Mann-Whitneyevim in Kruskal-Wallisovim testom na ravni p ? 0,05. Rezultati: Odzvalo se je 47 % anketirancev. Iz drugega letnika je bilo 42 %, tretjega 50 % in dodatnega leta 8 % anketirancev. Izkušnje s smrtjo je imelo 75 %, z oskrbo umrle osebe 69 %. Anketiranci z izkušnjami imajo bolj nevtralen odnos (p = 0,02) in jih je manj strah oskrbe umrle osebe (p = 0,016) kot tiste brez izkušenj na tem področju. Drugih statistično pomembnih razlik ni, so se pa kot bolj usposobljene za oskrbo umrle osebe ocenili anketiranci drugega letnika. Razprava in zaključek: Sklepamo, da imajo študenti zdravstvene nege z izkušnjami s smrtjo in oskrbo umrle osebe nevtralen odnos do oskrbe umrle osebe, ne glede na drugo, tretje ali dodatno leto formalnega izobraževanja na področju zdravstvene nege. Za usposobljenost študentov zdravstvene nege, da bodo lahko izvedli kakovostno oskrbo umrle osebe, bo potrebno pridobiti dodatna znanja in praktične izkušnje, ki bodo podprte s strani zdravstvenih delavcev. Ugotovitve raziskave bodo pripomogle k izboljšanju sposobnosti učiteljev in kliničnih mentorjev za podporo študentom zdravstvene nege pri oskrbi umrle osebe.</dc:description><dc:publisher>[S. Spasenić]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-23 07:47:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116216</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97302</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16868867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
