<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba pripravkov za samozdravljenje pri bolnikih z raki prebavil na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana</dc:title><dc:creator>Breška,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vovk,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobravc Verbič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pripravki za samozdravljenje</dc:subject><dc:subject>samozdravljenje</dc:subject><dc:subject>raki prebavil</dc:subject><dc:subject>Klinični oddelek za gastroenterologijo</dc:subject><dc:subject>UKC Ljubljana</dc:subject><dc:subject>interakcije zdravil</dc:subject><dc:subject>sistemska terapija</dc:subject><dc:subject>gastroonkološka ambulanta</dc:subject><dc:description>Bolniki z rakom se pogosto poslužujejo pripravkov za samozdravljenje, od zdravil brez recepta do prehranskih dopolnil in drugih pripravkov, kljub pomanjkanju dokazov o
njihovi varnosti, kakovosti in učinkovitosti. Namen raziskave je bil opredeliti pripravke za samozdravljenje, ki jih uporabljajo bolniki v gastroonkološki ambulanti Kliničnega
oddelka za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Zanimalo nas je, koliko bolnikov pripravke uporablja in se o njihovi uporabi posvetuje z zdravstvenim
delavcem. Pregledali smo, ali ob njihovem jemanju lahko pride do potencialnih interakcij s sistemsko in podporno terapijo raka.

Izvedli smo dvomesečno presečno raziskavo, v katero smo vključili bolnike, ki so prejemali sistemsko terapijo raka v gastroonkološki ambulanti. Podatke o jemanju pripravkov za samozdravljenje smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki so ga bolniki izpolnili ob pregledu. Potencialne interakcije med pripravki in sistemsko ter podporno terapijo raka smo analizirali s pomočjo različnih virov, med drugimi Lexi-Comp's Drug Interactions, Stockley's Herbal Medicines Interactions, monografije Evropske agencije za zdravila in spletne strani Memorial Sloan Kettering Cancer Center.

V raziskavo smo vključili 144 bolnikov, zdravljenih v obdobju oktober–november 2018. V tem času je 83 (57,6 %) bolnikov uporabljalo skupno 203 pripravke za samozdravljenje. Spol, starost in izobrazba niso značilno vplivali na uporabo pripravkov med bolniki. Med pripravki je bilo 3,4 % zdravil brez recepta in 59,6 % prehranskih dopolnil. Skupno je bilo največ pripravkov iz konoplje (15,3 %), sicer pa so bolniki najpogosteje uporabljali sok rdeče pese (18,7 % bolnikov), pripravke iz konoplje (18,1 % bolnikov), pripravke z vitamini ali minerali (12,5 % bolnikov), sok aronije (9,0 % bolnikov) in pripravke iz
sladkega pelina (6,9 % bolnikov). Bolniki so se glede uporabe posvetovali z zdravstvenim delavcem za 85 (41,9 %) pripravkov.

Potencialne interakcije med pripravki za samozdravljenje in sistemsko ali podporno terapijo smo odkrili pri 40 (48,2 %) bolnikov, ki so uporabljali pripravke. Večina podatkov
o interakcijah v uporabljenih virih je izhajala iz in vitro raziskav. Za 25 (10,6 %) pripravkov o interakcijah nismo našli ustreznih podatkov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-22 08:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116196</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 72902</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
