<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kongruentni model kot način obravnave oseb z demenco</dc:title><dc:creator>Knavs,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>kongruentni model</dc:subject><dc:subject>medsebojni odnosi</dc:subject><dc:subject>modeli obravnave oseb z demenco</dc:subject><dc:description>Uvod: Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije. Bolezen prinaša težave, ki predvsem porušijo medsebojne odnose zaradi nerazumevanja spremenjenega zdravstvenega stanja osebe z demenco. Potrtost, jeza ter druge motnje v čustvovanju, težave pri razumevanju, spominu in orientaciji so le nekatere izmed s strani svojcev najprej zaznanih sprememb. Pri obravnavi oseb z demenco je poznanih več različnih pristopov, in sicer medicinski, rehabilitacijski, ekološki, socialno terapevtski, psihosocialni, integrirani in drugo. Kongruentni model je nov model pristopa obravnave oseb z demenco, ki je imenovan tudi kongruentno negovanje odnosov in temelji na pozornosti ter dosega pozitivne učinke pri ljudeh z demenco ali pri ljudeh z mejnimi motnjami. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo oseb z demenco po metodi kongruentnega modela in ga primerjati z drugimi načini oziroma metodami obravnave oseb z demenco. Cilji diplomskega dela  je predstaviti kako medsebojni odnosi in timsko delo vplivajo na obravnavo oseb z demenco, ter predstaviti, kakšna je kakovost oseb z demenco obravnavana po metodi kongruentnega modela. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom in analizo domače in tuje strokovne literature. Iskanje je potekalo s pomočjo bibliografskih baz podatkov Medline, COBIB.SI, CINAHL in spletnega brskalnika Googla. Opravljeno je tudi ročno iskanje zbornikov in člankov. Pregledani so znanstveni in strokovni članki, napisani o dolgotrajni oskrbi. Pregledani so bili članki iz različnih revij, prispevkov zbornikov in druge objave s področja gerontologije ter specifike dela oseb z demenco. Iskanje literature je potekalo od januarja 2019 do junija 2019. Rezultati: Kongruentni model dosega zelo dobre učinke v ustanovah za nego starejših, predvsem pri ljudeh, ki so zboleli za demenco. Prav tako velik učinek je pri starejših, ki nimajo dodatnih obolenj in po dosedanjih izkušnjah tudi v vseh drugih področjih zdravstva. Odnosi se v delovnih skupinah spreminjajo v zaupne medsebojne odnose. Medicinske sestre navajajo pozitivne spremembe in so zadovoljne z modelom. Razprava in zaključek: Kongruentnost v zdravstveni negi predstavlja način, s katerim želimo vstopati v interakcijo s pacienti, da se ti počutijo dobro in si želijo dosegati cilje za izboljšanje zdravja. Izvajalec zdravstvene nege najprej spozna sebe, se zave svojih ravnanj, odzivov, razume sebe, kajti šele ko razumemo in poznamo sebe, lahko razumemo ter spoznamo tudi druge. Odprta in iskrena komunikacija je pomembna za dobro sodelovanje v procesu oskrbe pacientov. Za uspešno in enotno zdravstveno nego je potreben spoštljiv, korekten odnos.</dc:description><dc:publisher>[L. Knavs]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-21 07:46:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116179</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97288</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16292099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
