<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preiskovanje kaznivih dejanj s pomočjo sorodstvenih vezi na podlagi DNK</dc:title><dc:creator>Hadžić,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorkič,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sorodstveno iskanje</dc:subject><dc:subject>profil DNK</dc:subject><dc:subject>pravica do zasebnosti</dc:subject><dc:subject>varstvo osebnih podatkov</dc:subject><dc:subject>baza DNK</dc:subject><dc:subject>rasna diskriminacija</dc:subject><dc:subject>domneva nedolžnosti</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih se za preiskovanje kaznivih dejanj vse bolj uporablja t. i. sorodstveno iskanje. Slednje pomeni, da ko baza DNK ne proizvede »popolnega« zadetka, se policija loti iskanja storilca prek sorodstvenih vezi. Ne glede na prednosti te tehnike je ogromno literature, ki njeno uporabo kritizira. Gre za to, da predstavlja odstop od prvotnega namena baze DNK. Ker se sorodstveno iskanje izvaja v bazi DNK, so pomisleki glede tehnike vezani na samo ureditev baze, še posebej ureditev, ki omogoča vključitev profilov DNK aretiranih, vendar neobsojenih ali obtoženih, ki pozneje niso obsojeni. Glede na to, da profil DNK umeščamo med osebne podatke, ki so deležni najvišje stopnje pravne varnosti, so pomisleki do določene mere utemeljeni. Argumenti za in proti, ki so predstavljeni, kažejo na dihotomijo, ki zaradi pomanjkanja diskurza glede te teme kot tudi odsotnosti konkretnejše zakonodaje ter sodne prakse še nekaj časa ne bo rešena. Predstavljene so sicer določene države, ki bodisi z zakonodajo bodisi z administrativnimi pravilniki urejajo to področje, vendar širšega konsenza glede sorodstvenega iskanja ni. Magistrsko diplomsko delo se loteva tudi obravnave hipotetične presoje skladnosti sorodstvenega iskanja s četrtim amandmajem ustave Združenih držav Amerike in 8. členom Evropske konvencije za človekove pravice, ki je v praksi aktualen pri presoji hrambe profila DNK. Rezultati presoje kot tudi skozi magistrsko diplomsko delo predstavljeni argumenti za in večinoma ovrženi argumenti proti so priča, da v prevladujoči meri ni razlogov, ki bi govorili proti njegovi uporabi. Edini utemeljeni pomisleki glede sorodstvenega iskanja so v zvezi s samo ureditvijo baze DNK, v kateri se iskanje izvaja, ter poseg v domnevo nedolžnosti, ki ga predstavlja neselektivno poseganje v zasebnost številnih oseb le na podlagi genetske povezave.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-20 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116166</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 92177</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16918787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
