<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Podatkovna zbirka redkih realističnih slikovnih anomalij za testiranje generativnih globokih nevronskih mrež</dc:title><dc:creator>KASTELIC,	MARKO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perš,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anomalija</dc:subject><dc:subject>podatkovna zbirka</dc:subject><dc:subject>računalniški vid</dc:subject><dc:subject>detekcija anomalij</dc:subject><dc:subject>ADS-B</dc:subject><dc:subject>GAN</dc:subject><dc:subject>GANomaly</dc:subject><dc:description>V delu se osredotočamo na podatkovne zbirke z anomalijami, ki se uporabljajo za učenje in testiranje nevronskih mrež ali drugih metod strojnega učenja. V takih bazah so podatki razdeljeni v kategoriji normalnih in abnormalnih podatkov. V 1. kategorijo spadajo vsi podatki, za katere imamo na voljo dovolj znanja, znamo jih modelirati in predstavljajo večinski del baze. Pridobivanje teh podatkov je v primerjavi z anomalijami enostavno. V kategorijo abnormalnih podatkov pa sodijo  anomalije - podatki, o katerih imamo pomanjkljivo znanje, pojavljajo se redko, pogosto vseh oblik anomalij niti ne poznamo. Zato se v teh primerih uporabljajo generativne nevronske mreže, ki za učenje uporabljajo samo navadne podatke. Zaradi težav pri definiranju abnormalnosti in pridobivanju takih podatkov, je število kakovostnih zbirk z anomalijami veliko manjše od podatkovnih zbirk, kjer so posamezne kategorije podatkov enakomerno zastopane. 

V tem delu smo tako pripravili novo podatkovno zbirko, ki je izrazito neuravnotežena, abnormalnih podatkov je v primerjavi z normalnimi podatki izjemno malo. Bazo sestavljajo majhne slike zemeljskega površja, ki smo jih dobili iz satelitskih slik, kot anomalije pa so določene slike letal. Pozicije letal na slikah smo dobili s polavtomatsko metodo označevanja, pomagali smo si z ADS-B podatki. 

Na koncu smo pridobljeno bazo uporabili za testiranje generativne nevronske mreže GANomaly, ki je namenjena detekciji anomalij. Zanimalo nas je, kako razmerje navadnih in abnormalnih podatkov vpliva na rezultate.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-19 15:20:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116157</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 50041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
