<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Reološko obnašanje površinsko aktivnih snovi</dc:title><dc:creator>Lokar,	Pavlina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarac,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Površinsko aktivne snovi</dc:subject><dc:subject>reologija</dc:subject><dc:subject>viskoznost</dc:subject><dc:subject>reometrija</dc:subject><dc:description>Površinsko aktivne snovi (PAS) so snovi sestavljene iz hidrofilne glave in hidrofobnega repa, imajo amfifilno naravo in se orientirajo na površini med dvema različnima snovema (fazna meja). S tem zmanjšajo površinsko napetost fazne meje, ki pa je lahko različna, npr. meja trdo – tekoče, tekoče – tekoče in tekoče – plin. PAS delimo glede na naboj polarne glave, in sicer na anionske, kationske, neionske ter obojestranskoionske. PAS lahko tvorijo tudi micele; to so skupki več unimerov PAS. Micele se začnejo tvoriti, ko je dosežena kritična micelna koncentracija (CMC). PAS se v raztopinah združujejo v sferične, cilindrične, reverzne micele ter vezikle. 
Reologija je veda o deformaciji materiala in njegovem tokovnem obnašanju ter se ukvarja z odzivnostjo snovi na deformacijo. Poznamo elastično in plastično deformacijo. Newtonske tekočine (voda, olje, med, polimerne raztopine,…) so idealne tekočine, neodvisne od jakosti, smeri in časa delovanja sile, ki deluje na sistem. Pri teh tekočinah je strižna napetost premo sorazmerna strižni hitrosti. Viskoznost je pri ne-newtonskih tekočinah odvisna od strižne napetosti. Viskoelastičnost lahko opišemo s porazdelitvijo energije med delovanjem obremenitve, del energije se zaradi trenja viskoznosti pretvori v toploto, del energije pa je namenjeno temu, da vrne snov nazaj v prvotno obliko. 
Reološko obnašanje viskoelastičnih raztopin lahko ponazorimo z mehanskim Maxwellovim modelom, ki predvideva, da so po linearnem odnosu med napetostjo in hitrostjo elastične lastnosti podane po Hookovem zakonu in viskozne lastnosti po Newtonovem zakonu. S pomočjo tega modela lahko opišemo ne-newtonske lastnosti vodnih raztopin površinsko aktivnih snovi, ki vsebujejo določene aditive. Tak primer je na primer raztopina cetilpiridinijevega klorida z natrijevim salicilatom ali mešanica natrijevega lavrileter sulfata in kokamidopropil betaina z dodano oktanojsko kislino.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-16 00:30:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116120</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6412</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15906563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
