<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Artivizem - angažirana urbana umetnost v javnem prostoru / Top parking</dc:title><dc:creator>Milovanović,	Danilo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Berlot Pompe,	Uršula	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kariž,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikarstvo
mesto
javni prostor
javna domena
urbanizem
gentrifikacija
angažirana umetnost
ulična umetnost
urbana umetnost
artivizem
parkirišče
intervencija v javni prostor
magistrska naloga</dc:subject><dc:description>Sodobno umetnost zaznamujejo intersekcijske prakse, znotraj katerih umetniki na inovativne načine združujejo umetnost in obstoječe družbene in naravne discipline. Kot je iz termina razvidno, se artivizem giblje med umetnostjo in aktivizmom, pri čemer je umetnost pretežno sredstvo, aktivizem pa cilj delovanja. Sodobna zvrst angažirane umetnosti v javnem prostoru se je razvila iz zgodovinskih avantgardnih gibanj in subkultur nižjih družbenih razredov prejšnjega stoletja. Zaradi razumevanja in statusa discipline znotraj polja sodobne umetnosti sem se osredotočil na ključne elemente, iz katerih se je razvila artivistična panoga. 
Najprej se ukvarjam z razvojem mesta in danostmi, ki so vplivale na sodobne dinamike, ki so  pripeljale do specifičnega jezika upora in umetniškega udejstvovanja v razvojnih politikah mest. Pod slednjimi predvsem mislim na revitalizacijo, urbanizacijo in gentrifikacijo kot manifestacije fizičnih in posledično družbeno političnih transformacij mest s ciljem doseganja standardov in potreb sodobne družbe. Omenjeni procesi so vplivali na razumevanje in status javnega prostora, ki se je skozi zgodovino spreminjal vzporedno s spremembami družbenih ureditev.
V nadaljevanju nato opredelim javni prostor in javno domeno in se osredotočam na razumevanje razlik med javno umetnostjo in umetnostjo v javnem prostoru, kar je predpogoj za razumevanje logike gestualnih, minljivih akcij, značilnih za artivizem. Skozi vrsto primerov iz novejše zgodovine umetnosti se približam polju lastnega interesa in pridem do praktičnega dela pričujoče magistrske naloge, ki je vezan na politično urbanistične realnosti mesta Ljubljana. Pri tem se poleg vsebinsko referenčnih mednarodnih primerov ozrem tudi na ustrezne primere artivističnih praks, ki so nastali znotraj specifičnega geografskega področja nekdanje Jugoslavije in današnje Slovenije. Vsebinsko utemeljitev lastnega projekta podprem s podrobnim opisom procesa in rezultatov praktične izvedbe. 
Nalogo zaključim s premislekom o možnostih prezentacije in družbenem dometu tako lastne prakse kot tudi širšega polja sodobnih oblik angažirane umetnosti v povezavi z aktivizmom.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-15 09:00:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116115</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16768</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
