<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Informirano soglasje žensk v obporodnem obdobju; od sprejema v porodnišnico do treh ur po porodu</dc:title><dc:creator>Erjavec,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>informirano soglasje</dc:subject><dc:subject>informirani pristanek</dc:subject><dc:subject>pravice žensk</dc:subject><dc:subject>kodeks etike</dc:subject><dc:description>Uvod: Zdravstveni delavci so zakonsko in etično dolžni omogočiti informirano odločitev pacienta oziroma osebe, deležne zdravstvene intervencije, in pridobiti njegovo informirano soglasje. Informirano soglasje je soglasje osebe, ki bo deležna zdravstvene intervencije po tem, ko je bila informirana o poteku, učinkih in vplivih le-te. Namen: Namen diplomskega dela je opisati, kaj je informirano soglasje, določila kodeksa etike, ki se nanašajo na informirano soglasje ter pravice žensk oziroma pacientove pravice v slovenski zakonodaji. Želeli smo tudi ugotoviti, ali so ženske informirane o posegih, postopkih oziroma zdravilih v obporodnem obdobju ter ali imajo možnost privolitve oziroma odklonitve posega oziroma postopka. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Literatura je bila iskana s pomočjo naslednjih  ključnih besed v slovenščini: informirano soglasje, obporodno obdobje, kodeks etike za babice, pacientove pravice in angleščini: informed consent, informed decision, intrapartum care. Iskanje literature je potekalo preko mrežnika EBSCOhost z iskanjem po tujih in domačih bibliografskih elektronskih bazah podatkov Medline, CINAHL in COBIB.SI in drugih. V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava, ki je temeljila na kavzalno-neeksperimentalni metodi dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil oblikovan za namen raziskave na osnovi pregleda literature. Za zbiranje in za statistično analizo obdelave podatkov je bila uporabljena odprtokodna aplikacija za spletno anketiranje 1KA. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ženske niso v celoti informirane o vseh postopkih v obporodnem obdobju in nimajo možnosti soodločanja o izvedbi pri vseh intervencijah. Najmanj so bile informirane o postopkih, kot so pritisk na fundus, anogenitalna nega in aplikacija vitamina K pri novorojenčku. Povprečen odstotek žensk, ki so bile deležne postopkov v obporodnem obdobju in o njih niso bile informirane, je 29,0 %. Najmanjšo možnost soodločanja o izvedbi postopkov so imele pri izvedbi vaginalnega pregleda, epiziotomije in pritiska na fundus. Povprečen odstotek žensk, ki niso imele možnosti privolitve ali odklonitve postopkov, je 49,0 %. Razprava in zaključek: Informirano soglasje se v obporodnem obdobju uporablja premalo, kljub zakonskim določbam, ki narekujejo njegovo uporabo pri vseh postopkih, ki se izvajajo pri osebi. Ženske imajo zaradi tega slabšo porodno izkušnjo in manj zaupajo v zdravstveni sistem. Ženske si želijo popolno informiranost ter možnost aktivnega sodelovanja pri zdravstveni obravnavi, kar jim omogočajo predpisi v slovenski zakonodaji.</dc:description><dc:publisher>[A. Erjavec]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-14 07:47:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116093</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97252</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15220739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
