<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rojstvo in skrb za nedonošenčka – predstavitev primera</dc:title><dc:creator>Pogladič,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>nedonošenčki</dc:subject><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>kengurujčkanje</dc:subject><dc:subject>pozitiven dotik</dc:subject><dc:subject>podporno rokovanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Nedonošenčki se rodijo pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. V večini primerov je potrebna obravnava na Oddelku za intenzivno nego in terapijo in namestitev v inkubator. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo strokovne literature predstaviti značilnosti nedonošenčka, najpogostejše težave, ki se lahko pojavijo takoj po rojstvu ali kmalu po njem. V nadaljevanju se avtorica posveti pozitivnim vplivom na rast in razvoj nedonošenčka ter predstavitvi doživljanja para ob rojstvu nedonošenčkov. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s sistematičnim pregledom literature na področju rasti in razvoja nedonošenčka v slovenskem in angleškem jeziku, to je preko kooperativnega bibliografskega sistema COBISS, metaiskalnika DiKul, podatkovnih baz MEDLINE, CINAHL, Cochrane Library, ProQuest, PubMed. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metoda dela – predstavitev primera staršev, ki so prezgodnji porod doživeli dvakrat. Rezultati: Pri predstavitvi primera je sodeloval par, ki ima dvakratno izkušnjo prezgodnjega poroda. Oba od staršev sta bila zadovoljna, da je bila zdravstvena ekipa tako strokovna in da so bili pripravljeni razložiti postopke in posege, ki so jih opravili pri otroku, ter da so jima nudili psihično in fizično podporo v vsakem trenutku. Starši poznajo pomen podpornega rokovanja, kengurujčkanja, dojenja, masaže, vključevanja starejših sorojencev in projekt Hobotnica. Razprava in zaključek: Nedonošenček ni pomanjšana verzija donošenega otroka. Nedonošen otrok je bolj nezrel, potrebuje več podpore in pogosto tudi zdravljenje. Pomembno je sodelovanje staršev in zdravstvenega osebja, da se starši počutijo sprejete, podprte in da lahko izrazijo občutja in strahove. Priporočeno je, da matere sodelujejo pri hranjenju s črpanjem svojega mleka, da lahko otrok dobi njeno mleko, in s poznejšimi poskusi dojenja. Nedonošenčku odgovarja tudi božanje in masaža ter podporno rokovanje, da se nauči pravilnih vzorcev gibanja. Spodbujamo tudi k vključevanju starejših sorojencev. V slovenskih porodnišnicah se v zadnjih dveh letih uvaja projekt Hobotnica. Glavni cilj negovalnega tima je, da se nedonošenčka brez posledic na njegovo rast in razvoj čim prej odpusti v njegovo domače okolje.</dc:description><dc:publisher>[D. Pogladič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-14 07:46:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116089</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97248</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15205635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
