<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Komunikacijska zasebnost delavca na delovnem mestu</dc:title><dc:creator>Šporn Krajnc,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delovno pravo</dc:subject><dc:subject>nadzor delavcev</dc:subject><dc:subject>zasebnost na delovnem mestu</dc:subject><dc:subject>konflikt legitimnih interesov</dc:subject><dc:subject>varstvo podatkov</dc:subject><dc:subject>Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov</dc:subject><dc:description>Narava sodobnih delovnih razmerij od delavcev zahteva uporabo modernih informacijskih sredstev in neživljenjsko je pričakovati, da delavci teh sredstev ne bi občasno uporabili tudi za zasebne namene. Pri tem pogosto pride do kolizije interesov, in sicer na eni strani legitimnega interesa delodajalca do nadzora delavca, ki izhaja tako iz narave delovnega razmerja kot iz njegove lastninske pravice nad službenimi sredstvi, ter na drugi strani pravice delavca do zasebnosti na delovnem mestu. Za razrešitev te dileme je treba v vsakem posameznem primeru izvesti tehtanje interesov. V magistrskem diplomskem delu so obravnavani pravna pravila, načela, sodna praksa in drugi dejavniki, ki morajo biti upoštevani pri takšnem tehtanju. Zaradi odsotnosti splošnega pravnega akta, ki bi celovito urejal področje komunikacijske zasebnosti delavcev, si moramo pri presoji upravičenosti nadzora na delovnem mestu pomagati predvsem z relevantnimi določbami različnih splošnih pravnih aktov, na primer s 37. členom Ustave Republike Slovenije in 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ključno vlogo pri razvoju komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu pa ima Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki postavlja nove, višje standarde varstva. Skladno s sodno prakso ESČP je treba pri morebitnem nadzoru zaposlenih upoštevati tako koncept razumnega pričakovanja zasebnosti kot tudi vse kriterije, navedene v sodbi Bărbulescu proti Romuniji. Delo se dotakne tudi informacijske zasebnosti, saj delodajalec s posegom v komunikacijo delavca neizogibno pridobi tudi nekatere njegove osebne podatke. Sklepni del magistrskega diplomskega dela je namenjen predstavitvi relevantnih mnenj Informacijskega pooblaščenca in iskanju odgovorov na nekatera aktualna vprašanja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-13 09:00:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116079</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 92150</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15217923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
