<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba vozička na elektromotorni pogon pri otrocih in mladostnikih z zmanjšano zmožnostjo gibanja</dc:title><dc:creator>Juhant,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Groleger Sršen,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>zmanjšana zmožnost gibanja</dc:subject><dc:subject>vozički na elektromotorni pogon</dc:subject><dc:description>Uvod: Zmožnost samostojnega premikanja je ključna za sodelovanje v dnevnih aktivnostih in življenjskih vlogah. Pri otrocih je še posebej pomemba, saj vpliva tudi na njihov kognitivni in psihosocialni razvoj. Nekaterim otrokom z zmanjšano zmožnostjo grobega gibanja je enake možnosti mogoče omogočiti le z uporabo vozička na elektromotorni pogon (EMV). Namen: Želeli smo raziskati pozitivne in negativne vidike uporabe EMV ter ugotoviti, ali je vadba vožnje smiselna intervencija pri otrocih z zmanjšano zmožnostjo gibanja. Metode: Opravili smo sistematični pregled literature in študijo primera. Članke za pregled literature smo poiskali v podatkovnih bazah CINAHL, ScienceDirect, PubMed in Cochrane. V študijo primera smo vključili otroka, ki je uporabnik EMV in je bil v času izvedbe diplomskega dela vključen v rehabilitacijo na Oddelku za (re)habilitacijo otrok na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča. Uporabili smo kvantitativne (Kanadska metoda za ocenjevanje izvajanja dejavnosti, analiza aktivnosti po spretnostih, testni list za oceno vožnje z vozičkom za otroke) in kvalitativne metode zbiranja podatkov (polstrukturirani intervju). Rezultati: V pregled literature smo vključili 12 raziskav. Glavni pozitivni vidiki uporabe EMV so povečanje samostojnosti, nove priložnosti, vpliv na razvoj, kognitivne in gibalne funkcije ter izvedbo aktivnosti, vpliv na odnos družbe do oseb z zmanjšanimi zmožnostmi in razbremenitev staršev. Negativni vidiki so vpliv fizičnega in socialnega okolja, lastnosti EMV, nezgode ob uporabi, negativni občutki uporabnikov in staršev ter proces predpisa in pridobitve EMV. Te ugotovitve sta potrdila tudi izbrani uporabnik in njegova mati. Uporabnik je ob koncu programa vadbe vožnje MEV v delovni terapiji pokazal večjo spretnost vožnje. Razprava in zaključek: Vadba vožnje z EMV se je izkazala za smiselno intervencijo pri uporabniku, ki je bil vključen v raziskavo. Kljub negativnim vidikom uporabe EMV, ki so povzeti v literaturi, je povečanje samostojnosti za uporabnike neprecenljivo. Smiselno bi bilo oblikovati standardizirane ocenjevalne inštrumente in protokole vadbe vožnje, ki bi bili prilagojeni potrebam populacije. Otroci z zmanjšano zmožnostjo grobega gibanja so zelo heterogena skupina z različnimi sposobnostmi ter potrebami, zato je pri odločanju za predpis EMV potrebno oblikovati celostno oceno posameznika in ga obravnavati individualno.</dc:description><dc:publisher>[T. Juhant]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-10 07:47:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116058</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97231</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 14527747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
