Izzivi staršev otrok z disleksijo v obdobju osnovne šoleZvoljenk, Sara (Avtor) Grebenc, Vera (Mentor) učne težaveizvirni delovni projekti pomočiodločbenezadostna informiranostpomanjkanje strokovne podpore in pomočiV magistrski nalogi sem raziskovala izzive, s katerimi se soočajo starši otrok z disleksijo v obdobju osnove šole. Prav to obdobje bi moralo biti za otroke in starše brezskrbno, veselo in polno lepih trenutkov. Žal pa je pri otrocih z disleksijo pogosto ravno obratno. Odločila sem se, da raziščem, kakšni so odnosi staršev s šolskimi svetovalnimi delavci in delavkami ter učitelji in učiteljicami. Pozanimala sem se tudi, kakšen odnos imajo s socialnimi delavkami in delavci, če do tega sploh pride. Sogovornice sem spraševala po količini dobljenih informacij in kakovosti podpore in pomoči, ki so ju prejele od strokovnih delavk. Področje raziskovanja so tudi potrebe otrok in staršev. Spraševala sem se, ali strokovne delavke zaznajo potrebe staršev in otrok in v kolikšni meri se nanje odzovejo. Pri tem sem imela v mislih predvsem potrebe po prilagoditvah, pomoči, podpori, svetovanju in informiranju. Nenazadnje pa sem del raziskovanja posvetila tudi procesu pomoči s poudarkom na pridobivanju odločb. Pogovore s svojimi sogovornicami sem zaključila z izkušnjami s krepitvijo moči in njihovimi nasveti za starše, ki se soočajo s podobno situacijo. Raziskava, ki sem jo izvedla, je bila empirična, eksplorativna in kvalitativna. Neslučajnostni priročni vzorec vključuje pet sogovornic. Gre za osebe, ki imajo ali so imele otroka z disleksijo, ki je bil vključen v osnovnošolsko izobraževanje. Merski instrument, s katerim sem zbrala podatke, je vključeval vprašanja za delno strukturiran intervju. Okvirna vprašanja so bila postavljena vnaprej, prav tako so bile določene teme pogovora. Sogovornice sem spraševala po osnovnih podatkih; o podpori in pomoči, ki so jim ju nudile svetovalne službe; o podpori in pomoči učiteljic; o potrebah staršev; o potrebah otrok in participaciji staršev pri načrtovanju izvirnih delovnih projektih pomoči. Podatke, ki sem jih pridobila, sem obdelala s kvalitativno metodo, pri kateri sem uporabila kodiranje. Rezultati raziskave kažejo na to, da starši v obdobju, ko njihov otrok obiskuje osnovno šolo, pridobijo premalo informacij. Prav tako primanjkuje podpore in pomoči svetovalnih delavk in učiteljic, odnosi z njimi pa so slabi. Ugotovila sem tudi, da starši niso imeli odnosov s socialnimi delavkami, oziroma so bili odnosi slabi. Izkušnje s pridobivanjem odločbe so negativne, sogovornice poročajo, da niti starši niti otroci niso vključeni v proces pridobivanja pomoči. Ravno to kaže na potrebo po individualiziranih programih in nujnost uvedbe izvirnih delovnih projektov pomoči. Zaradi slabe poučenosti in informiranosti strokovnih delavk bi bilo treba uvesti izobraževanja in usposabljanja za učiteljice in svetovalne delavke s poudarkom na načinih ugotavljanja disleksije pri otroku. Prav tako bi moralo biti več seminarjev, delavnic in skupin za starše otrok z disleksijo, kjer bi imeli možnost pridobivati novo znanje, hkrati pa prejeti podporo tistih, ki se srečujejo s podobno situacijo. Zaznavam tudi veliko potrebo po informiranju otrok, kar je pogoj za uspešno razumevanje njihovih sošolcev z učnimi težavami.20202020-05-08 09:00:26Magistrsko delo/naloga116032VisID: 30130sl