<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza homogenosti kemijske sestave zlitine EN AW 2011 pred in po homogenizacijskem žarjenju</dc:title><dc:creator>Avbelj,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vončina,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Aluminijeva zlitina EN AW 2011</dc:subject><dc:subject>homogenizacijsko žarjenje</dc:subject><dc:subject>termodinamično ravnotežje</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura.</dc:subject><dc:description>Aluminijeve zlitine imajo širok spekter uporabe in tako iz leta v leto postajajo bolj pogosto uporabljene, saj imajo zelo dobre mehanske lastnosti. Na grobo lahko delimo aluminijeve zlitine na livne in gnetene, ki jih nato delimo še na zlitine, ki jih je mogoče toplotno obdelati in na zlitine pri katerih ta postopek ni mogoč. Prav tako lahko zlitine delimo glede na legirane elemente, ki jih uporabljamo pri sami izdelavi zlitine.

Aluminijeve zlitine iz skupine 2xxx vsebujejo kot glavni legirni element baker in sicer od 2 do 6 mas. %. Ta poveča trdnost in obdelovalnost zlitine vendar ob tem zmanjša odpornost proti koroziji in varljivost. Pri litju prihaja do neravnotežnega strjevanja, zato je potrebno ohlajeno zlitino toplotno obdelati, kar imenujemo homogenizacija. Ta nam omogoči, da odpravimo kristalne izceje in nizko taljive evtektike, povzroči pa tudi spremembo oblik intermetalnih faz. Zmožnost preoblikovanja zlitine se tako poveča.

V diplomskem delu je bil predmet preiskav aluminijeva zlitina z oznako EN AW 2011 (AlCuBiPb), pri čemer smo naredili primerjalno analizo pred in po homogenizacijskem žarjenju. Homogenizacija je potekala 6 h pri 520 °C. Problema smo se lotili tako, da smo najprej iz dveh drogov pred in po homogenizaciji izrezali rezino, nato smo iz vsake rezine droga vzeli po tri vzorce in sicer na sredini, na D/4 in na robu rezine. Na vseh šestih vzorcih smo izvedli diferenčno vrstično kalorimetrijo (DSC), katere rezultate smo primerjali med seboj. Prav tako smo vzorce pripravili za optično mikroskopiranje in vrstično elektronsko mikroskopiranje (SEM), kjer smo analizirali fazno in kemično sestavo. S pomočjo programa Thermo-Calc smo izdelali ravnotežni fazni diagram, ohlajevalno krivuljo zlitine in preučili tvorjenje faz med strjevanjem. S pomočjo pridobljenih podatkov med eksperimentalnim delom smo ugotovili, da je bila homogenizacija izvedena uspešno, saj ima zlitina po njej dokaj homogeno kemijsko sestavo po celotnem prerezu.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-08 09:00:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116031</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 73069</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15651587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
