<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Molekulski modeli zaviralcev tirozin kinaz</dc:title><dc:creator>Drožina,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlipnik,	Črtomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tirozin kinaze</dc:subject><dc:subject>zaviralci tirozin kinaz</dc:subject><dc:subject>angiogeneza</dc:subject><dc:subject>selektivnost</dc:subject><dc:subject>zdravljenje raka</dc:subject><dc:description>Tirozin kinaze (TK) imajo ključno vlogo pri številnih bioloških procesih, kot so celična rast, diferenciacija, migracija, metabolizem in apoptoza. Nepravilnosti v delovanju tirozin kinaz so prisotne pri rakavih obolenjih, kar kaže na njihovo pomembno vlogo tudi pri procesu angiogeneze. Signalne poti fosfotransferaz lahko inhibiramo s pomočjo majhnih molekul zaviralcev. Slednji delujejo na različne načine, med drugim lahko tekmujejo z molekulo ATP za vezavo na ATP-vezavno mesto in s tem preprečujejo fosforilacijo tirozinskih aminokislinskih ostankov. Poznamo receptorske in nereceptorske inhibitorje tirozin kinaz, ki jih lahko klasificiramo glede na to, katero družino TK inhibirajo.  Zaviralci so lahko specifični in inhibirajo le eno ali nekaj vrst tirozin kinaz. Takšni primeri so dasatinib, ki zavira ABL, geftinib, znan kot inhibitor kinaze EGFR ter sunitinib, ki je zaviralec VEGFR. Inhibitorji lahko preprečujejo tudi delovanje več vrst tirozin kinaz hkrati, takšen primer je stavrosporin. Slednji način inhibicije je sicer učinkovitejši, vseeno pa je pomembna čim boljša selektivnost, saj se s tem zmanjšajo možni neželeni učinki zdravljenja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-05-07 23:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>116021</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6402</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 14593027</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
