Pomen družinske pismenosti za razvoj in učenje govora predšolskih otrokŠuštar, Petra (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) govor otrokV diplomskem delu sem predstavila pomen družinske pismenosti in kako ta vpliva za razvoj in učenja govora pri predšolskem otroku. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem opredelila razvoj govora predšolskega otroka in ga razdelila na predjezikovno in jezikovno obdobje, sledili so dejavniki govornega razvoja (kakovost družinskega okolja, sociodemografske značilnosti družine, otrokov spol, vrtec in genetski dejavniki). Nato sem opredelila pomen pismenosti, vrste pismenosti in opisala pomembne vrste pismenosti, ki se uporabljajo v predšolskem obdobju. Opisala sem družinsko pismenost, pomembnost branja otrokom, kakovostno knjigo, branje kakovostne knjige oz. slikanice, napisala sem nekaj smernic do uspešnega branja in kako lahko na družinsko pismenost vplivajo pedagoški delavci. Potem sem predstavila nekaj smernic spodbujanja govornega razvoja otrok, vlogo odraslih (staršev oz. skrbnikov) in pomembnost skupnega branja staršev in otrok. Predstavila sem še motivacijo in interes za branje z otroki, spodbujanje pripovedovanja zgodb pri otroku, vlogo knjig brez besedila ter simbolno igro otrok, ki ima velik vpliv na razvoj govora, in druge dejavnosti, ki se dogajajo zunaj družinskega kroga, kot je obisk knjižnice ali gledališča. V empiričnem delu sem s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika izvedla raziskavo o pomenu družinske pismenosti za razvoj in učenje govora predšolskega otroka. Anketa je imela 6 splošnih vprašanj in 16 vprašanj o temi, ki sem jo raziskovala. V sedmih dneh jo je rešilo 137 anketirancev. Rezultate sem analizirala s pomočjo grafov in tabel ter opisom, ki sem jim dodala še strokovno literaturo. Predvsem me je zanimalo, kdaj so starši začeli brati svojemu otroku, kako pogosto berejo svojim otrokom, kdaj je čas za branje, kako izberejo knjigo in kaj izberejo, ali se o prebrani knjigi pogovorijo, ali naredijo kakšno dejavnost po prebrani knjigi, kako pogosto hodijo v knjižnico ali gledališče, koliko otroške literature imajo doma, kako pogosto vključujejo otroka v skupne vsakdanje dejavnosti, kot so pisanje vabil, voščilnic, nakupovalnih seznamov, ali vzamejo otroka s seboj po opravkih, ali se pogovarjajo o napisih v okolju, trgovini, prometu ter kako vrtci spodbujajo družinsko pismenost oz. branje doma. Dobila sem različne rezultate. Če povzamem, bi bilo potrebno še malo bolj informirati starše o pomembnosti branja in kakovosti skupnega preživljanja časa.20202020-05-01 03:45:36Diplomsko delo/naloga115941COBISS_ID: 13177091sl