<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravna ureditev kliničnega usposabljanja za zdravstveno nego</dc:title><dc:creator>Kebe,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanc,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>praktično usposabljanje</dc:subject><dc:subject>diplomirane medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>zakoni in pravni akti</dc:subject><dc:subject>pogodbe</dc:subject><dc:subject>pravo</dc:subject><dc:description>Uvod: V Sloveniji je poklic diplomirane medicinske sestre reguliran, zato je potrebno temu prilagoditi tudi izobraževanje. Klinično usposabljanje za zdravstveno nego mora predstavljati polovico celotnega izobraževanja študentov zdravstvene nege. Prav tako je v zakonih in pravnih aktih v Sloveniji določeno, da je obvezni sestavni del študijskih programov tudi klinično usposabljanje v delovnem okolju. Klinično usposabljanje študentom zdravstvene nege pomaga, da znanje, ki ga pridobijo na fakultetah, opravljajo v kliničnem okolju in ga nadgradijo na kliničnih primerih. Namen: Namen magistrskega dela je predstaviti pravni okvir kliničnega usposabljanja za diplomirane medicinske sestre po bolonjski reformi, raziskati pravne akte na področju ureditve kliničnega usposabljanja za zdravstveno nego in oceniti normativne podlage za izvajanja kliničnega usposabljanja. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna, analitična in primerjalna metoda raziskovanja s področja pravnih znanosti. Opravljen je bil pregled literature ter opis in kritična razčlenitev evropskih in državnih predpisov, ki se nanašajo na klinično usposabljanje za zdravstveno nego. Izvedena je bila retrospektivna ugnezdena multipla študija primera tipskih pogodb med Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani in tremi učnimi zavodi na različnih nivojih. Rezultati: Ugotovili smo, da je zakonodaja na področju kliničnega usposabljanja za zdravstveno nego pomanjkljiva predvsem v določilih, kdo je lahko klinični mentor v učnem zavodu, na področju zagotavljanja finančnih sredstev za opravljanje kliničnega usposabljanja na terciarni ravni, glede vodenja evidenc učnih zavodov ter evalvacije kliničnega usposabljanja. Ugotavljamo tudi, da so določila v pogodbah med obema strankama določene na podlagi prej analiziranih zakonov. Razprava in zaključek: Klinično usposabljanje je zelo pomemben del izobraževanja za diplomirane medicinske sestre. Pravna ureditev kliničnega usposabljanja za zdravstveno nego v Sloveniji je v povprečju dobra, vendar se kažejo tudi določene pomanjkljivosti. V pogodbah med učnimi zavodi in visokošolskim zavodom so medsebojne obveznosti in pravice natančno določene. Pogodbe na vseh treh ravneh so v večini primerov skladne, kar zagotavlja skladno delovanje med fakulteto in učnimi zavodi.</dc:description><dc:publisher>[M. Kebe]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-04-30 07:46:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115936</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97202</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 13269251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
