<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv izvora in tehnologije gojenja vrtnin na vnos nitratov ter nitritov v prehransko verigo</dc:title><dc:creator>Kmecl,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidarčič,	Dragan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtnine</dc:subject><dc:subject>poljščine</dc:subject><dc:subject>izvor</dc:subject><dc:subject>metode gojenja</dc:subject><dc:subject>nitrati</dc:subject><dc:subject>nitriti</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V okviru dizertacije smo proučevali vsebnosti nitratov (NO3-) in nitritov (NO2-) v kmetijskih pridelkih iz Slovenije. Obravnavali smo vrtnine in poljščine, ki smo jih razlikovali glede na način pridelave in geografsko poreklo. Uporabili smo validirano in akreditirano analizno metodo za določitev nitratov in nitritov v rastlinskih vzorcih. V okviru večletnega monitoringa, ki smo ga izvajali na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo na različnih pridelovalnih površinah vzorčili solato, zelje, stročji fižol, korenje, cvetačo, kumare, papriko, paradižnik in krompir. Iste vrste zelenjave smo vzorčili tudi v trgovinah in tržnicah. Med drugim smo se osredotočili na zelenjavo, ki ima sposobnost kopičenja višjih vsebnosti nitratov (rukvica, motovilec, blitva, špinača, radič). Pozornost smo namenili tudi sadju in žitaricam. Rezultati raziskave so pokazali, da izmed analiziranih vrst kopiči rukvica največ nitratov, sledijo ji motovilec, blitva in špinača. Znate vrednosti smo določili tudi v vzorcih solate in zelja, v primerjavi z drugo vrsto zelenjave. Vzorci sadja in žitaric so vsebovali nižje vrednosti nitratov, kot zelenjava. Vsebnosti nitritov (NO2-) so bile v vseh treh skupinah kmetijskih pridelkov (zelenjava, sadje, žitarice) bistveno nižje, kot vsebnosti nitratov (NO3-). Rezultati raziskave kažejo, da zelenjava tujega porekla vsebuje višje vrednosti nitratov, kot zelenjava domačega porekla. Ugotovili smo, da oznaka »EKO ali Ekološki proizvod« potrošniku ne jamči ustrezne kakovosti, v posameznih primerih smo prišli do izrazito nasprotnih zaključkov. Rezultati študije so pokazali posamezne prekoračitve mejnih vrednosti nitratov v zelenjavi, ki jo predpisuje zakonodaja, kot tudi prekoračitve sprejemljivega dnevnega vnosa NO3- in NO2- v organizem (Uredba komisije (EU) št. 1258/2011 …, 2011; Opinion …, 2008).</dc:description><dc:publisher>[V. Kmecl]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-04-30 07:15:12</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>115933</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 635.1/.7:631.51:546.175(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175791</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 13430019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
