Omrežje gozdnih zaplat in drevnine kot izhodišče urejanja kmetijske krajine na primeru izbranega dela Kranjskega poljaPolenšek, Maja (Avtor) Pirnat, Janez (Mentor) gozdne zaplatedrevninagozdna krajinabiotska pestrostpovezanostteorija grafovV nalogi obravnavamo ohranjanje naravne vegetacije v kmetijskih krajinah, ki je pod močnim pritiskom intenzivnega kmetovanja in širjenja urbanizacije. S prostorsko analizo gozdnih zaplat in drevnine izven gozda smo dobili vpogled v trenutno stanje naravne vegetacije. Nato smo s pomočjo metod, ki izhajajo iz teorije grafov, preverili povezanost gozdnih zaplat. Vozlišča grafa predstavljajo gozdne zaplate, povezave med njimi pa stroškovno najkrajše povezave, katere smo izračunali na podlagi izdelanega rastrskega sloja stroškovnih ploskev, ki vsebuje upore posamezne rabe zemljišč. Prispevek posamezne gozdne zaplate k povezanosti in dostopnosti habitatov smo izračunali s pomočjo izbranih kazalnikov. Za izbrane dolžine prehajanja smo prav tako na podlagi kazalnikov določili najpomembnejše povezovalne zaplate, ki največ prispevajo k ohranitvi povezanosti med gozdnimi zaplatami. Ugotovili smo, da osnovno ogrodje za povezanost predstavljajo največje gozdne zaplate, ki jih dopolnjujejo manjše zaplate, ki v prostoru pokrijejo dodatne strateške točke za povezanost. Največjo omejitev za povezanost predstavljajo težje premostljiva območja. Za drevnino na podlagi izbrane metode nismo ugotovili večjih vplivov na povezanost, se je pa izkazala kot pomemben element za preprečitev nastanka prostora brez naravne vegetacije, kljub majhni površini, ki jo zavzema. Oblikovali smo karto z mrežo najpomembnejših povezovalnih zaplat in ostalih pomembnih gozdnih zaplat, ki omogočajo ohranitev heterogenosti obravnavanega prostora. Na koncu smo podali usmeritve za usmerjanje in blažitev učinkov nadaljnjih krčitev ostankov naravne vegetacije.[M. Polenšek]20152020-04-22 17:37:21Magistrsko delo115328UDK: 630*91+630*90(497.4Kranjsko polje)(043.3)=163.6COBISS_ID: 4061350sl