<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga civilne družbe pri ohranjanju narave in varstvu naravne dediščine v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Petrovič Erlah,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolarič,	Zinka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jogan,	Jernej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>društva</dc:subject><dc:subject>status</dc:subject><dc:subject>javni interes</dc:subject><dc:subject>ohranjanje narave</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je raziskana vloga organizirane civilne družbe oziroma društev kot vrste civilnodružbenih organizacij pri ohranjanju narave in varstvu naravne dediščine v Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom so anketirana društva, ki imajo status društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave, in tista, ki tega statusa nimajo. Z instrumentom strukturiranega intervjuja pa je opravljena študija primera, kjer je analizirana vloga Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pri ohranitvi odlične narave na Volovji rebri. Najpomembnejši ugotovitvi obeh analiz sta pomembnost medsebojnega društvenega sodelovanja in pridobitve statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Pri medsebojnem sodelovanju društev je potrebno, da bi se iz različnih društev osnovala skupina ljudi, od katerih bi vsak prispeval svoj čas, znanje in izkušnje za hitrejše in učinkovitejše doseganje skupnega naravovarstvenega cilja. Kljub temu da je ohranitev narave javni interes, morajo društva ta status pridobiti na pravnoformalen način. Pridobitev statusa, poleg pravice zastopati interese ohranjanja narave v vseh sodnih in upravnih postopkih zagotavlja tudi druge %ugodnosti%, ki pripadajo civilnodružbenim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu. Med temi velja omeniti predvsem utečeno sodelovanje z državnimi organi, predvidljivo upoštevanje društev z njihove strani ter prednosti za pridobivanje finančnih sredstev. Zaradi pomena vključevanja v sodne in upravne postopke kot stranski udeleženec društva od države pričakujejo tudi možnost pridobitve finančnih sredstev za pravno svetovanje in zastopanje, s čimer bi se tudi v Sloveniji vzpostavila nepogrešljiva vloga vključene javnosti kot tretjega stebra odločanja v naravovarstvenih postopkih.</dc:description><dc:publisher>[P. Petrovič Erlah]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2020-04-22 16:48:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>115310</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 502/504:314/316(497.4)(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4433318</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
